Igor Masten
Imamo čas počitnic, v katerem ponavadi vlada in parlament nista aktivna. Letošnji odmor je mogoče še najbolj potreben. Tisto, kar politika, tako koalicijska kot opozicijska, nujno potrebuje, je resen in temeljit razmislek o tem, kako deluje v krizi. * Nadaljujte z branjem
Zakaj New Deal?
Kriza v evro območju dobiva razsežnosti gospodarske depresije v 1930. letih ter japonskih dveh izgubljenih desetletij po letu 1990. Iz obeh kriznih epizod sledijo trije temeljni nauki. Najslabša možna odločitev je, da se vlada v času krize tovrstnih razsežnosti odloči za drastično konsolidacijo javnih financ, ki poreže javne izdatke za investicije. Takšna politika varčevanja neposredno zmanjšuje gospodarsko rast oziroma poglablja recesijo. Breme dolga, ki je nastal bodisi zaradi povečanih kriznih izdatkov (za brezposelnost in socialne transferje), bodisi zaradi sanacije bank, se ob gospodarski stagnaciji samo še povečuje in dela državo še bolj ranljivo za finančne trge, ki refinancirajo njen javni dolg. Varčevanje v času krize deluje prociklično in je absolutno kontraproduktivno. * Nadaljujte z branjem
Pred meseci sem pisal o japonski izkušnji z gospodarsko depresijo ter o napakah, ki so jih storile tedanje japonske vlade. Zadnji Economist prinaša podobno zgodbo in primerja japonsko izkušnjo iz 1990. let z izkušnjo ZDA, Britanije in evro območja v času sedanje krize. Iz japonske izkušnje je mogoče potegniti tri pomembne lekcije. Nadaljujte z branjem
Urednik Financial Timesa in kolumnist Spiegla Wolfgang Münchau je prejšnji teden napisal genialno dober komentar o koncu sveta kot edinem rešitelju evra. Tekst gre približno tako: Mayevski koledar se konča letos 21. decembra, kar bi lahko pomenilo konec sveta po tem dnevu. In to je dobro, kajti natančno predvidljiv konec sveta bi v temelju spremenil preference ljudi. Ljudje bi začeli na veliko trošiti, želeli bi še zadnjič videti Benetke, finančni trgi bi pozabili na donose vseh papirjev z ročnostjo več kot 6 mesecev. Prišlo bi do enormnega stimulusa gospodarske rasti in mimogrede bi se končala še evrska kriza. Nadaljujte z branjem
Tole je absolutni biser. Zelo dobro se še spomnim tistega sončnega sobotnega marčevskega jutra pred dvema letoma. Peljali smo se do drevesnice v Murskih Črncih, da nabavim nekaj novih sadnih dreves in da zamenjam tiste, ki so jih voluharji obžrli med letom. V playerju se je vrtel takrat še čisto svež album Amy Macdonald “A Curious Thing“. Zadnji komad “What happiness means to me” se je odvrtel, sledila je tišina, nakar se je zaslišala akustična kitara in Amin glas je začel z “I get up in the evening, and I ain’t got nothing to say…” Dvignile so se mi kocine na rokah. Nadaljujte z branjem
Kot piše včerajšnji Spiegel, znižanje ratinga Slovenije za tri stopnje prihaja ob izjemno neugodnem trenutku za evrske države. Signal, da tudi Slovenija kot šesta članica evro območja utegne potrebovati pomoč EU, utegne poglobiti težave celotnega evro območja glede načina financiranja šibkejših članic. Po tem, ko guverner ECB na četrtkovem zasedanju sveta ECB ni prišel na plan s konkretnimi predlogi, kako namerava “z vsemi sredstvi” ubraniti evro, je postalo še bolj očitno, da niti ECB niti EU načrta sploh nimata. Nadaljujte z branjem
Karkoli si mislimo o bonitetnih agencijah, dejstvo je, da nam posredno določajo ceno zadolževanja in s tem vzdržnost naših javnih financ. Ob včerajšnjem znižanju slovenske bonitete za tri stopnje s strani bonitetne hiše Moody’s, ki izpostavlja predvsem slabo stanje bank ter skromne oziroma negativne gospodarske obete, je postalo več kot očitno, da Slovenija potrebuje hiter preokret. Finančne težave Slovenije so se zaradi napačne ekonomske politike vlad v zadnjih dveh mandatih (neprivatizacija obeh državnih bank pred krizo, zvišanje plač v javnem sektorju za skoraj 10% in minimalne plače za 25%, ter nereševanje bank po začetku krize) močno zaostrile.
Če je še pred kratkim kazalo, da bo Slovenija potrebovala pomoč EU le v primeru sanacije bank, zdaj kaže, da jo bo potrebovala že za financiranje tekočega proračuna. Obeti se slabšajo in izgleda, da je Slovenija zašla v grško-špansko javnofinančno spiralo navzdol. Nadaljujte z branjem
Wye Oak je indie folk band, ki obeta. Mike Powell je glasbo Jenn Wasner in Andya Stacka označil kot “earnest folk-influenced indie rock with touches of noise and dream pop”. Se strinjam. Nadaljujte z branjem
Kot povzema nemški Spiegel, se velika večina voditeljev evrskih držav zavzema za možnost, da bi evropski stabilnostni mehanizem ESM pri neposrednem reševanju nasedlih bank imel možnost neposrednega dostopa do likvidnostnih sredstev ECB. Do njih bi prišel, če bi ESM pridobil bančno licenco. S tem bi se – ob sicer blagodejnem učinku na javne finance držav z nesolventnimi bankami – po eni strani skrajšali postopki reševanja bank, na drugi pa bi se povečalo zaupanje finančnih trgov v možnost bančne konsolidacije in fiskalne konsolidacije držav. Nadaljujte z branjem
Ta komad se je dolgo časa vrtel na mojem iPodu v avtu, nato pa se je ob prenosu na nov računalnik pred leti izgubil. Potem pa sem ga nedavno med potepanjem po Evropi – na veliko začudenje – slišal na neki lokalni radijski postaji. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.