Če pogledate različne lestvice konkurenčnosti držav za leto 2012 in na njih poiščete Slovenijo, boste dobili vtis, da se je čas ustavil. Po vrhuncu konkurenčnosti v letih 2008 in 2009 je nato z enoletnim zamikom glede na makroekonomske kazalce prišel dramatičen padec. Tako na lestvici IMD kot na lestvici World Economic Forum (WEF) je Slovenija izgubila 20 mest. Nato pa se je čas ustavil. Slovensko gospodarstvo je hiberniralo v globoki krizi in njegova konkurenčnost je ostala tam na dnu, na zgodovinsko najnižji točki. Vprašanje je le, ali je to že pravo dno ali pa lahko gre še nižje.* Nadaljujte z branjem
Frequent questions about the Slovenian bailout (as of early April 2013)
Ker sem sit telefonskih klicev in odgovarjanja mailov o dogajanju v Sloveniji in ali bo potrebovala finančno pomoč, je tukaj nekaj odgovorov na najbolj pogosta vprašanja. Nadaljujte z branjem
Kako dober guverner je bil Marko Kranjec?
Prejšnji teden sem se v oddaji Pogledi Slovenije samo zelo kislo nasmejal, ko je odhajajoči guverner Banke Slovenije (BS) Marko Kranjec pripovedoval zgodbo o tem, zakaj je bila BS februarja 2009 tako proti našemu predlogu slabe banke in kako izvrstno je BS opravila vlogo stabilizacije bančnega sistema. * Nadaljujte z branjem
Slovenija kot kolateralna škoda Cipra
Da ne bo kdo očital, da ekonomisti v tujini širimo negativne sentimente o Sloveniji. V bistvu je obratno, slovenska politika je sama po sebi najslabši glasnik dogajanja v Sloveniji, saj bodisi politiki preveč govorijo napačne stvari (primer izjav Janeza Janše lani) bodisi s svojim načinom (ne)delovanja in političnega prerivanja na oblasti namesto reformiranja alarmirajo tujino. Kot primer načina pomirjanja tuje javnosti z bolj realističnimi ocenami dejanskega stanja (kot pa jo vidijo v tujini) navajam zapis v avstrijskem Der Standardu: Nadaljujte z branjem
Prodaja Skupine Laško po kosih in umazana vloga A.T. Kearney
Jure Jež
Sprenevedanje uprave Skupine Laško, še posebej pa njenega predsednika Dušana Zorka pri dezinvestiranju je brezmejno. Banke mineva potrpljenje, končno so potegnile prvo konkretno potezo (dve leti prepozno) in zahtevale »večjo agilnost« pri prodaji Skupine Laško. Zorko mora do septembra izbrati svetovalca za prodajo vsega kar danes sodi v Skupino Laško. Finance tudi poročajo, da dogovor, da bi pivovarska dela skupine združili oziroma oddvojili od finančnih naložb ni bil dosežen. Vendar tudi Finance ne razpolagajo s celovito informacijo o vseh svetovalnih zahtevkih, ki sta jih Skupina Laško in v zadnjem času tudi NLB naročali pri svetovalnih družbah, od katerih izstopa predvsem slovenska podružnica ugledne svetovalne hiše A.T. Kerney. Nadaljujte z branjem
Pasti ekonomskih nasvetov politiki
Daron Acemoglu in James Robinson, avtorja izvrstne vendar kontroverzne knjige Why Nations Fail?, v še vročem eseju Economics versus Politics: Pitfalls of Policy Advice razpravljata o pasteh ekonomskih nasvetov politiki. Natančneje, razpravljata o tem, česa ekonomisti ne razumejo, ko dajejo ekonomske nasvete politikom in da morajo za večjo učinkovitost svojih nasvetov upoštevati politično realnost in dolgoročne politične in ekonomske posledice. Gre preprosto za to, o čemer s kolegi ekonomisti pogosto razpravljamo v povišanih tonih, da so “čisti”, “textbook” ekonomski nasveti, ki abstrahirajo politično realnost, večinoma povsem zgrešeni. Preprosto zato, ker, prvič, “čistih” ekonomskih idej običajno sploh ni mogoče uveljaviti v dani politični realnosti, ali pa je njihova uveljavitev, drugič, lahko celo škodljiva iz vidika, ki nas ekonomiste najbolj zanima – z vidika maksimizacije družbene blaginje. Nadaljujte z branjem
O “natančnosti” Umarjevih napovedi gospodarske rasti
V teh dneh so vsi mediji z največjimi črkami ali velikimi besedami povzeli napovedi gospodarskih gibanjih Urada za makroekonomske analize Republike Slovenije (UMAR). Urad namreč dvakrat letno, spomladi in jeseni, pripravi analizo gospodarskih razmer in oceni bodoča gibanja. Njihova ocena naj bi bila ključna pri pripravi ekonomskih politik vlade. Kvaliteta napovedi je seveda v njihovi pravilnosti, kako točno ocenijo bodoča dogajanja v gospodarstvu in zato nas zanima, kako so se do sedaj uresničevale. Nadaljujte z branjem
Cory Chisel and the Wandering Sons – See It My Way
Za te mokre, neprijazne in predbankrotne dni, ko nas greje in vliva zaupanje le toplo domače gnezdo.
Nujna zamenjava finančnega ministra
Ciper, Luksemburg, Malta ali Slovenija?, tako je Washington Post naslovil včerajšnji članek o Sloveniji. V dokaj kratki in zelo površni, nekajvrstični analizi je novinar Dylan Matthews obdelal vsako izmed držav in pri tem upošteval le velikost bančnega sektorja glede na BDP ter njegovo izpostavljenost do toksičnih držav. Pri Sloveniji nič od obojega ni sporno. V Sloveniji je bil ključni problem izpostavljenost bank do domačih toksičnih kreditov, toda to se je sprevrglo v usodno izpostavljenost bank do anemične države, ki ni bila sposobna s hitrim rezom sanirati predvsem treh največjih bank v državni lasti (NLB, NKBM, Abanka). Dodatno pa se je sprevrglo v usodno izpostavljenost države do finančnih trgov, da bi ji vsako leto posodili dovolj sredstev, da bi pokrila svojo pretirano javno porabo in refinancirala v pretklosti najete kredite. Pri Sloveniji gre za problem zaupanja, kot pravi Washington Post (objavljam v celoti): Nadaljujte z branjem
Alojz Ihan o ciprski drami in slovenskih rovtah
Ciper je brez umetniških uvertur v nekaj sekundah prisilil vsakega od tistih lepo oblečenih gospodov s pomembnimi poslovnimi kovčki, da so se iz oči v oči soočili s tistim, kar sicer tudi kateremu koli drugemu »normalnemu« človeku od njegovih dolgoletnih življenjskih prizadevanj realno ostane – vsebine preživetih dni in osebnih dejanj. Si toliko, kot ostane tvoje osebne vsebine po spiranju družbenih iluzij. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.