Machiavellistična diskriminacija

9 aprila, 2013 By in gospodarstvo

Igor Masten

Danes bom pisal o ukrepih neposredne pomoči podjetjem, ki jih napovedujeta tako vlada kot Banka Slovenije, pri čemer se bom osredotočil predvsem na vlogo slednje. Pri komentarju teh ukrepov je največja težava, da o njih vemo malo. Na voljo so fragmentirane medijske izjave predstavnikov Banke Slovenije (guverner Kranjec, njegov namestnik Fabjan). Na podlagi teh informacij bom poskušal rekonstruirati logiko ukrepov in jih kritično ovrednotiti z dveh vidikov: ekonomske upravičenosti in zakonskih pristojnosti in zavez Banke Slovenije. Čeprav te ukrepe javnost v splošnem pozdravlja, je koristno o njih opraviti bolj temeljito javno diskusijo, saj poleg pričakovanih koristi prinašajo tudi potencialno škodo.* Nadaljujte z branjem→

Zarota za tiste, ki ne marajo teorij zarot

7 aprila, 2013 By in gospodarstvo, slovenija 5 komentarjev

Tudi za tiste, ki načeloma ne verjamemo v teorije zarot in moč ozadij, se mnogo dejanskih dogajanj včasih preveč ujema s teorijo zarote, da bi lahko šlo zgolj za naključje. Ena izmed takšnih stvari je padec Janševe vlade, o čemer s kolegi, ki smo preveč na realnih tleh, da bi verjeli v “višje sile”, vseeno povsem resno razpravljamo o pravih razlogih v ozadju. Zrežiran padec Janeza Janše, kot ga je popisal Mitja Kunstelj na svojem blogu mikstone, v skladu z ostalimi informacijami nakazuje na filmsko dobro režijo “stricev”. Pa naj bo resnična ali ne. Nadaljujte z branjem→

Slika tedna: Kaj Slovenijo dela banana republiko?

7 aprila, 2013 By in gospodarstvo, slovenija Tags: 5 komentarjev

Stane Kovač je ta teden v Financah lepo popisal odziv finančnih trgov na izvolitev vlade Alenke Bratušek. Ko je Bratuškova 20. marca v državnem zboru predstavila ekonomski program svoje vlade (konec javnofinančnega varčevanja, preobrat pri sanaciji bank in nedefiniran zagon gospodarstva), so finančni trgi zašli v paniko (glej sliko 1). Obrestne mere na 8-letne slovenske obveznice so v enem tednu zrasle na 6.37%.

Vir: Finance Nadaljujte z branjem→

(Ne)odgovornost Darsa v primeru predora Markovec?

6 aprila, 2013 By in gospodarstvo Tags: 1 komentar

Stanko Štrajn

Gotovo se vsi iz otroških let spominjamo poglavja iz Pike Nogavičke, ko se gre Pika s policajema mance. To pomeni, da se junakinja z oblastjo, ki jo predstavljata dva policaja, prijetno zabava v zadovoljstvo mladih bralcev, ki uživajo ob Pikinih domislicah.

DARS je 26. junija 2012 objavil razpis za oddajo naročila za izvedbo elektrostrojne opreme v predoru Markovec, ki naj bi bila izvedena do pričetka turistične sezone 2013, torej z dvoletno zamudo, glede na postavljene roke ob pričetku gradnje predora Markovec. Ocenjena vrednost naročila je bila po DARSovih kalkulacijah približno 20 mio evrov, ponudbe pa je oddalo pet ponudnikov, ki so ponudili izvedbo za ceno med 14 in 17 mio evrov. * Nadaljujte z branjem→

Zmanjšati plače ali dvigniti DDV?

5 aprila, 2013 By in gospodarstvo 1 komentar

Izjava finančnega ministra o možnem dvigu DDV je seveda izzvala takojšnje reakcije. Da so ljudje vedno proti dvigovanju davkov je seveda logično in zato odklonilno mnenje v javnomnenjskih raziskavah ni nikakršno presenečenje. Nasprotovanje takšnemu ukrepu so enotno izrazili tudi v gospodarstvu. Različna stališča lahko zasledimo edino pri ekonomski stroki, kjer imamo tako zagovornike kot nasprotnike poviševanja stopenj DDV. Nadaljujte z branjem→

Offshore Leaks: Razkritje globalnih davčnih utaj

4 aprila, 2013 By in gospodarstvo 3 komentarji

Wiki Leaks Juliena Assangea so ‘peanuts’ v primerjavi s projektom “Offshore Leaks“: ICIJ, mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev 86-ih novinarjev iz 46 držav, 15 mesecev dela, 2.5 milijona dokumentov v obsegu 260 gigabajtov podatkov za 120,000 poštnih nabiralnikov, offshore bančnih računov in dubioznih poslov, v katere je bilo vpletenih 140,000 oseb iz več kot 170 držav. V davčnih oazah širom sveta naj bi se po študiji Jamesa S. Henryja (2012) skrivalo med 21,000 in 32,000 milijard dolarjev utajenih prihodkov, kar je enako letnemu BDP ZDA in Japonske skupaj. Nadaljujte z branjem→

Naj EU uvede “nacionalne evre”?

4 aprila, 2013 By in gospodarstvo Tags: 2 komentarja

Medtem ko ameriški ekonomisti na čelu s Paulom Krugmanom predlagajo naj bi šibke države evro območja izstopile iz skupne valute (kar bi imelo ob pozititivnih seveda veliko negativnih učinkov, kot so ohranitev bremena dolga, denominiranega v evrih, ob sicer devalviranih prihodkih v domači valuti), pa je kontroverzni Steve Keen lani predlagal, da naj bi države evro območja uvedle “nacionalne evre“, denimo nemški evro, španski evro, slovenski evro itd. To v bistvu pomeni, da bi se EU vrnila nazaj k staremu sistemu skupne obračunske enote in fiksiranih medvalutnih deviznih tečajev (ERM). Prednost tega pristopa je, da bi z devalvacijo “nacionalnih evrov” tudi vrednost dolga v nacionalneih evrih upadla v enaki meri kot prihodki domačih subjektov. Seveda pa ima ta predlog tudi številne negativne plati. Nadaljujte z branjem→

Čufer bi dvignil davke? Katere?

4 aprila, 2013 By in gospodarstvo, slovenija 1 komentar

Finančni minister Uroš Čufer se je seznanil z nekaterimi številkami iz svojega resorja. Dovolj, da je napovedal dvig DDV, pojavljajo pa se špekulacije tudi o dvigu stopnje davka od dohodka pravnih oseb. Toda pri razmišljanju o smiselnosti dvigovanja različnih davkov je treba najprej pogledati fiskalno izdatnost posameznih davkov ter njihov vpliv na gospodarska gibanja. O tem se je na tem blogu v preteklih mesecih že precej pisalo. Denimo Bine Kordež je (tukaj in tukaj) pokazal, da je izdatnost prihodkov od trošarin vsaj enaka izdatnosti od dviga DDV, ima pa manj negativnih učinkov. Igor Masten pa je pokazal, da bi dvig DDV na dolgi rok imel negativne posledice na rast in zaposlenost. Toda poglejmo še nekaj preprostih dejstev, ki izhajajo iz izvrševanja proračuna v letih 2011 in 2012. Nadaljujte z branjem→

Na dnu ali lahko gremo še nižje?

4 aprila, 2013 By in gospodarstvo, slovenija Tags:

Če pogledate različne lestvice konkurenčnosti držav za leto 2012 in na njih poiščete Slovenijo, boste dobili vtis, da se je čas ustavil. Po vrhuncu konkurenčnosti v letih 2008 in 2009 je nato z enoletnim zamikom glede na makroekonomske kazalce prišel dramatičen padec. Tako na lestvici IMD kot na lestvici World Economic Forum (WEF) je Slovenija izgubila 20 mest. Nato pa se je čas ustavil. Slovensko gospodarstvo je hiberniralo v globoki krizi in njegova konkurenčnost je ostala tam na dnu, na zgodovinsko najnižji točki. Vprašanje je le, ali je to že pravo dno ali pa lahko gre še nižje.* Nadaljujte z branjem→