Zadnja svetovna finančna kriza, ki se je globoko zagrizla v podaljšano recesijo v mnogih državah, je v prvi vrsti posledica krize vrednot in pomanjkanja etičnosti. Pomislite za trenutek na vse ameriške bančnike, ki so odobravali kredite po tekočem traku strankam, za katere so vedeli, da so omejeno sposobne kredite vrniti. Ker so to vedeli, so se »zavarovali« tako, da so terjatve iz slabih kreditov zapakirali v obveznice in jih prodali naprej. In tisti v verigi za njimi še desetkrat tako. Pomislite na bonitetne agencije, ki so takim finančnim derivatom vsem po vrsti dajale najvišjo bonitetno oceno in pri tem nalašč uporabljale napačne predpostavke glede korelacije rizikov med obveznicami v paketu. Ker so pač z izdelavo vsake ocene za vsak nov finančni derivativ dobro zaslužile. In pomislite na tiste posameznike, ki so kredite vzeli, čeprav so vedeli, da jih bodo težko vrnili. * Nadaljujte z branjem
Cimos in kako se podjetje ne sme reševati
V teh dneh lahko redno prebiramo izjave o reševanju Cimosa. Podjetja, ki naj bi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zašel v precejšnje težave. Spremljamo kako se problema lotevajo banke, lastniki in skoraj celotna vlada, prebiramo zveneče besede in naslove o »iskanju celovite rešitve«, »zavedanju nujnosti ohranitve delovnih mest«, »resnosti položaja«, »pravi smeri reševanja«, o »hotenju, da se rešitev najde«… Verjamemo, da bodo vsi vpleteni rešitev res našli, a dogajanje v zvezi s Cimosom je samo še en primer naših nesposobnosti obvladovanja podjetij in zagotavljanja njihovega financiranja. Primer, kako lahko tudi iz dobrega podjetja naredimo državni problem in povzročimo njegovo propadanje. Nadaljujte z branjem
Namesto dviga DDV naj vlada uvede trošarine na vino
Jure Jež
Minister za finance Uroš Čufer je v eni svojih redkih izjav »napovedal« dvig DDV kot nosilni ukrep polnjenja prazne davčne blagajne. Večina uglednih slovenskih ekonomistov je skeptičnih glede pozitivnih učinkov dviga, predvsem zaradi negativnega vpliva na rast BDP in zaposlenosti, zaradi zmanjšanja porabe in vpliva, ki bo najbolj prizadel najrevnejši sloj prebivalstva. Lahko smo prepričani, da bodo na finančnem ministrstvu preverili tudi vse druge možne rešitve za povišanje davčnih prihodkov. Nadaljujte z branjem
Teorija zarote: Zakaj je padla Janševa vlada
Verjamem, da ne verjamete v teorije zarote. Jaz tudi ne. Vem pa, da obstajajo močni gospodarski interesi. Denimo, prvotni zakon o lastninjenju iz leta 1991, ki je razklal Demos in bil zminiran v parlamentu s strani tedanjega zbora združenega dela (v katerem so sedeli predvsem menedžerji), nakar je padla Demosova vlada. Leto kasneje je bil pod novo vlado sprejet nov zakon, ki je omogočil notranjo razdelitev oziroma menedžersko lastninjenje. Ali denimo t.i. “pidovska zakonodaja” v 1990. letih, ki je omogočila razcvet pidovskih baronov (Horvat, Gantar, Lah, Anderlič itd.) in ničelno obdavčitev njihovih donosov. Interesi delujejo. Zelo dobro so vidni iz časovne distance.* Nadaljujte z branjem
Bratuškova na CNN, trgi pa še bolj panični
Medtem ko je predsednica vlade Alenka Bratušek včeraj na CNN (khmm, izjemno nekredibilno) prepričevala svetovno javnost “We can and we will solve our problems ourselves“, so danes finančni trgi padli še bolj v paniko. Zahtevani donosi na slovenske obveznice so danes poleteli na rekordno raven (6.48%) po lanskem septembru. Nadaljujte z branjem
Razlogi proti sprejemu fiskalnega pravila so namišljeni
Igor Masten
Včeraj (10.4. zvečer) sem gledal Odmeve. Poročali so o sestanku vrha politike glede vpisa fiskalnega pravila v ustavo na današnji seji Državnega zbora. Predsednica vlade je za po sestanku pojasnila, da načelna podpora pravilu velja, da pa razmišljajo ali ne bi bilo potrebno izvorno besedilo predloga spremeniti. Ključni pomislek, ki ga je navedla, je bil, da Slovenija po današnjih projekcijah do leta 2015 (kot je predlog besedila ustavnega zakona) ne bo sposobna uvesti fiskalnega pravila, saj do takrat ne bo sposobna uravnotežiti proračuna. Podobne razloge so navajali še nekateri, na primer tule. Zato nekateri omenjajo, naj bi predloga zakona spremenili tako, da naj bi pravilo začelo veljati šele leta 2017. Nadaljujte z branjem
In sonce se vrti okrog zemlje – odgovor Banki Slovenije
Zahvaljujem se gospe Mirjani Samardžija, uslužbenki Banke Slovenije, ki si je vzela čas, da ja napisala odgovor na moj komentar “Kako dober guverner je bil Marko Kranjec?” Sicer bi raje videl, da bi si tako ona kot njeni sodelavci na BS vzeli še malce več časa za odgovor, vsaj toliko, da bi premislili svoje odgovore, preden jih posredujejo javnosti. Spodaj zelo na kratko in vljudno odgovorjam na odgovor gospe Samardžije. Nadaljujte z branjem
OECD o sanaciji bank
OECD tako poudarja, da je kriza v slovenskem bančnem sektorju rezultat prevelikega tveganja bank pred krizo, šibkega korporativnega upravljanja v bančnem sektorju in nezadostnih orodij za bančni nadzor.
Organizacija tako prepoznava potrebo po svežem kapitalu v slovenskih bankah, a je obseg potrebnih dokapitalizacij neznanka, saj poglavitni rezultati prejšnjih stresnih testov in skrbnih pregledov bank niso bili objavljeni, njihovi rezultati pa so po njihovi oceni verjetno tudi že zastareli. Nadaljujte z branjem
Slika dneva: Zadolženost slovenskih podjetij
Ob robu predstavitve OECD Economic Survey SLOVENIA so na OECD objavili tudi nekaj ključnih zadnjih podatkov. Zelo zanimivi so podatki o zadolženosti slovenskih podjetij. Slovenska podjetja so z za 41% večjim dolgom od kapitala med sedmimi najbolj zadolženimi državami med 23 zajetimi OECD državami. Še več, slovenska podjetja so na četrtem mestu po povečanju zadolženosti (kar za 61% med letoma 2001 in 2011). Bolj so zadolženost povečale le podjetja v Irski, Finski in Grčiji. Nadaljujte z branjem
“Neoliberalna” priporočila OECD: Sanacija bank, fiskalna konsolidacija, strukturne reforme
OECD je danes v Ljubljani predstavil OECD Economic Survey SLOVENIA, v katerem kot glavne probleme v Sloveniji navaja neizvedene reforme, neizvedeno sanacijo bank, močno zadolženost podjetij ter posledično negativni učinek na gospodarsko aktivnost, brezposelnost in zastal izvoz. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.