Zadnjič sem pisal o napakah evropske ekonomske politike, ki so temeljile na napačnih izračunih in ki so v obdobju zadnjih dveh let stale 3.1 milijona izgubljenih delovnih mest, od tega 2.5 milijona v državah PIIGSS. Danes pa se bom pozabaval z intelektualnim ozadjem teh napak – z ekonomskimi koncepti oziroma teoretskimi predpostavkami. Presenečeni boste, kako gnile so te predpostavke, čeprav so bile nagrajene z Nobelovimi nagradami. * Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Kaj pa evroobmočje?

V tem delu članka si bomo na kratko ogledali zasnovo in bistvene napake evro območja, pri čemer se bomo bolj podrobno ustavili pri mehaniki zadolževanja, monetarni suverenosti in evropskem plačilnem sistemu Target2 ter se na kratko dotaknili predlaganih reform. Nadaljujte z branjem→

The Economist je objavil odličen povzetek različnih mnenj ekonomistov o tem, kaj je povzročilo Veliko depresijo (1929-33) in kaj, če kaj, se iz tega lahko naučimo za obvladovanje sedanje Velike recesije. Je Veliko depresijo povzročil borzni zlom in pohlepni bankirji ali neprimernost zlatega standarda kot svetovne denarne ureditve? Je depresijo poglobila pasivna denarna politika Fed ali ameriški dvig uvoznih ovir?

Kaj pa EU? So fiksni tečaji med valutami držav evro območja danes ekvivalent tedanjemu zlatemu standardu? Nadaljujte z branjem→

Zelo dober pregled mnenj ekonomistov, zakaj je nemški velik trgovinski presežek (t.j. izvoz deflacije v času nizkega povpraševanja) problematičen za evro območje in preostali svet, ki ga je pripravil Jérémie Cohen-Setton iz Bruegla. Se splača prebrati tudi tistim, ki menijo, da to ni problem.

Follow up na post Depresija na pohodu. Krugman se strinja, da je Draghijevo znižanje obrestne mere klofuta evropskim “austerijancem”, ki so evro območje po nepotrebnem spravili v drugo recesijo in nato začeli predčasno slaviti prvi znak minornega okrevanja. Nadaljujte z branjem→

V odgovor na “zaskrbljenost” evropskih voditeljev nad vzponom nacionalizma v Evropi: tukaj je zgodba evropske finančne krize in politike varčevanja v osmih točkah:

• Nemčija je po uvedbi evra začela kopičiti velike trgovinske presežke zaradi večjega izvoza od domačega povpraševanja in s tem velike presežke varčevanja nad investicijami,
• nemški trgovinski presežki (=neto varčevanje) so se nabirali v povečanih depozitih v nemških bankah,
• nemške banke so te “prihranke” slepo in nepremišljeno posojale (investirale) španskim, irskim in drugim državam na periferiji, Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Pomembnost monetarne suverenosti

Sedaj se pomudimo pri Newmanovi trditvi, da izdaja obveznic v domači valuti ne bremeni prihodnjih rodov. Zakaj bi bilo temu tako? Bill Mitchell v članku Will we really pay higher taxes? obrazloži:

[…] nobena suverena vlada … se ne sooča s finančnim omejitvami. To pomeni, da: (a) porabe ni potrebno financirati; (b) lahko vlada vse dolžniške instrumente (obveznice) ob roku izplača brez težav tako da kreditira ključne bančne račune za vrednost obveznice skupaj z obrestmi; in (c) nobena od teh potez nima nujno implikacij za višino bodočih davkov ali višino obresti na obveznice. Nadaljujte z branjem→

Heh, tale je dobra. S&P (ena izmed tistih treh bonitetnih hiš, ki je ničvrednim mortgage-based obveznicam štancala AAA bonitetne ocene) je danes znižala bonitetno oceno Francije na AA. Z obrazložitvijo: “Francoska davčna reforma in reforma trga dela ne bosta bistveno dvignili srednjeročnih obetov za rast v Franciji“.

No, Krugman je šel pogledat, kaj se dogaja s francosko rastjo in javnim dolgom ter obeti do 2018 glede na Britanijo, ki ima oceno AAA. In ups, Francija je s krizo bolje opravila glede rasti BDP in ima bistveno boljše obete glede javnega dolga od Britanije. Kaj si naj zdaj mislimo o oceni S&P? Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Evropa si je mukoma priborila relativno stopnjo nekonfliktonosti in medsebojnega sodelovanja, ki pa jo, kot kaže ogroža trenutna suverena finančna kriza, ki se vleče že kar nekaj časa in ki izhaja iz same zasnove evroobmočja. Vendar monetarno ureditev evra, njeno delovanje in napake v splošnem slabo poznamo in razumemo. Zato bo ta članek skromen poskus bolj konkretne razlage napak evrosistema, ki jo drugače pogrešam v slovenskih medijih. Poskušali si bomo ogledati malo bolj od blizu mehaniko delovanja, zakaj nas evrosistem utesnjuje in zakaj potrebuje temeljito reformo, pri čemer nam bo v pomoč primerjava z ameriškim sistemom. Nadaljujte z branjem→

The Economist o nevarnosti deflacije:

[…] But even though falling inflation may seem a less alarming prospect than a market-led siege of the euro, it could be highly corrosive, especially if inflation turns to outright deflation. As Japan’s experience over the past 15 years has shown, once people start to expect falling rather than rising prices it can be very difficult to reverse such expectations. And worryingly, at 0.7%, inflation in the euro area is now lower than in Japan where Shinzo Abe, the prime minister, has mounted a determined campaign to try to slay the dragon of deflation. Nadaljujte z branjem→