Vzpon nacionalizma je je zrcalna slika tragične zgodbe politike varčevanja, ki se ne more dobro končati

V odgovor na “zaskrbljenost” evropskih voditeljev nad vzponom nacionalizma v Evropi: tukaj je zgodba evropske finančne krize in politike varčevanja v osmih točkah:

  • Nemčija je po uvedbi evra začela kopičiti velike trgovinske presežke zaradi večjega izvoza od domačega povpraševanja in s tem velike presežke varčevanja nad investicijami,
  • nemški trgovinski presežki (=neto varčevanje) so se nabirali v povečanih depozitih v nemških bankah,
  • nemške banke so te “prihranke” slepo in nepremišljeno posojale (investirale) španskim, irskim in drugim državam na periferiji,
  • španske, irske in druge banke s periferije so najete kredite slepo in nepremišljeno posojale nepremičninskim investitorjem, prevzemnikom in špekulantom,
  • ko so nepremičninski in borzni baloni počili, so prej fiskalno odgovorne vlade Španije, Irske in drugih držav v svoj javni dolg prevzele bančne luknje in s tem garantirale poplačilo kreditov nemškim bankam,
  • Nemčija je nato (prek Evropske komisije) Španiji, Irski in drugim državam naložila strogo politiko varčevanja, t.j. nemogočo obveznost, da v dveh letih odpravijo (presežne) proračunske deficite, ki so nastali zaradi prevzema obveznosti do nemških bank;
  • presežne proračunske deficite morajo države odpraviti z zmanjševanjem javnega sektorja, pokojnin in rezanjem socialnih transferjev, t.j. na plečih tistih, ki nimajo nič s slepim in nepremišljenim posojanjem nemških bank bankam v perifernih državah,
  • Nemčija je ob tem – za kamuflažo – uporabila lažniva mita o “zapravljivih vladah” in “ekspanzivnem varčevanju”, po katerem naj bi drastično varčevanje povečalo gospodarsko rast, v resnici pa je prineslo gospodarsko depresijo, veliko brezposelnost in socialno bedo.

Ta zgodba se ne more dobro končati. Nič dolžni nič krivi, brezpravni “navadni ljudje” – davkoplačevalci in volilci – imajo samo določen prag tolerance, do katerega jim vlade perifernih držav (po nemškem diktatu in v korist nemških bank) lahko puščajo kri.

Vprašanje je samo, ali bo socialno nezadovoljstvo izbruhnilo v obliki individualnega nasilja, množičnih nemirov ali kanalizirano v obliki vzpona nacionalističnih strank.

Vzpon nacionalizma je odgovor na absolutno zgrešeno politiko evropskih voditeljev v zadnjih treh letih.

Ta nonsens se mora nehati. Preden bo prepozno.

5 responses

  1. G. Damijan; odličen povzetek dosedanjega poteka krize ter različnih vzrokov njenega nastanka in faz poglabljanja. Zadeva nima v svojem izvoru nič opraviti z raznimi idejno-ekonomskimi izmi ampak s finančnim primitivizmom in z navadnim ter s pozicije moči vsiljenim prenašanjem (s “slepim in nepremišljenim” posojanjem in jemanjem nastalih) bremen na nekrive. Spodaj citirani bunkici teksta pa se direktno nanašata na finančni primitivizem:

    •“nemške banke so te “prihranke” slepo in nepremišljeno posojale (investirale) španskim, irskim in drugim državam na periferiji,
    •španske, irske in druge banke s periferije so najete kredite slepo in nepremišljeno posojale nepremičninskim investitorjem, prevzemnikom in špekulantom,”

    Zadnje navedeni akterji (“investitorji, prevzemniki in špekulanti”) finančnega primitivizma pa so po obsegu in strukturi bolj nacionalno specifični in v Sloveniji predvsem »tovarišijsko« in »farško« obarvani saj slepega in nepremišljenega obravnavanja niso bili deležni ravno vsi. Seveda pa je potrebno še posebej izpostaviti odgovornost regulatorjev za »dopustitve in opustitve« nadzora in ukrepanja glede “sleposti in nepremišljenosti” finančnega sistema ter tudi zato, ker tako ogromne veselice niso niti opazili niti se nanjo ustrezno odzvali.

    “Slepo in nepremišljeno” pa je, gledano z mojega zornega kota, nov izraz za “lepšanje” finančnega primitivizma in neizpostavljanja njegovega neskladja s zakoni in pravili ter tako neizpostavljanja njegove (vsaj odškodninske) odgovornosti.

    Lep pozdrav Igor

  2. igor 70

    Pozabili pa ste kako se je lepo napajal kavni sektor saj je država dobivala 20% DDV(zdaj 22%) od te porabe kreditov in se lepo širila in redila tako kot privatni sektor.Takrat ko pa je dotoka zmanjkalo se pa javni sektor nikakor ni hotel temu prilagoditi in je ostal enako velik in požrešen.Edino ustavil je vse transferje v privatni sektor in za socialo zmajnšal transferje.
    REŠITEV ZA KRIZO; ZA 50% zmajnšat število zaposlenih v javnem sektorju pa ne bo treba delat rezov v socialo

  3. To govorim že tri leta:) Nemčija je razvito gospodarstvo, ki fura kitajski model, torej izvozno usmerjeno s prenizko vrednostjo valute, kot bi si jo zaslužili. Delna rešitev bi bila delitev Evrope na dva dela – ena bi imela Euro I, druga Euro II, ki bi se od trenutka razdelitve lahko prosto gibala vsak zase. Periferne države bi imele korist od šibke valute in bi tako lažje konkurirale močnejšim državam. Takrat bi se lahko tudi pokazali učinki varčevalnih ukrepov. Trenutni sistem te učinke izvaža v Nemčijo.

  4. Na zalost ne gre tudi za privarcevana srdstva nemskih bank. Bil bi ze skrajni cas, da ekonomisti zacnete pridigati, seznanjati ljudi z dejansim delovanjem financnega sistema. Banke ne posojajo privarcevan denar. Komercialne banke danes v svetu zelo preprosto ustvarijo denar iz nic. V trenutku, ko ustvarijo obveznost, kredit…Takrat pac jastanejo tiste magicne stevilke v compu. Ne centralne banke ne tiskarne, ne vlade ampak preprosto, komercialne banke. tudi nemske. 92% tega denarja je danes globalno investirano v spekulacije in nepremicnine. 8% denarja se vrti v vseh ostalih, recimo jim produktivni sektorji. Torej na vseh ostalih podrocjih, kjer clovestvo ustvarja. Torej proizvaja, ustvarja…Industrija, javne sluzbe…skratka vse kar niso financne spekulacije in ekulacije z nepremicninami. Ce ne verjamet si malo preberite http://www.positivemoney.org

%d bloggers like this: