Kam smo zabredli v letu 2010?

Ko sem pred enim letom na istem mestu* pisal komentar o tem, kako od zunaj vidijo Slovenijo z vidika makroekonomske, institucionalne in infrastrukturne konkurenčnosti ter podjetništvu prijaznega okolja, sem nekako končal s tem, da jo je Slovenija v letu 2009 razmeroma dobro odnesla, saj se zaradi statističnih razlogov še ni pokazalo brezno, v katerega je padla. Treba je namreč vedeti, da ocenjevalci ocenjujejo državo za tekoče leto na podlagi podatkov preteklega leta. In leta 2009 je naša država na podlagi podatkov za 2008 še kar dobro izgledala. Nadaljujte z branjem→

Proč s skrpucalom! – O predlogu zakona o preprečevanju zamud pri plačilih

Jože P. Damijan
Aleš Lunder
Andrej Mertelj

Eno od osnovnih težav pravnega reda v naši državi lahko ponazorimo s preprosto analogijo. Polico smo preslabo pritrdili na steno, zato se je začela povešati. Najprej pod njo podstavimo nekaj knjig. Nato jo z vrvico pritrdimo na karniso na stropu (kar tudi karniso delno povesi, a zaenkrat oboje še stoji). Nato podstavimo še stol, nekaj pa pomaga tudi vrvica, privezana na debelejšo vejo fikusa. Za silo drži. Če ne, bomo pa prinesli rastlino z močnejšo vejo.* Nadaljujte z branjem→

Referendumski dan ali e-glasovanje? Digitalizirajmo izražanje volje državljanov

Jože P. Damijan
Andrej Mertelj

Načeloma je smisel referendumov kot izražanja širše ljudske volje bodisi v iskanju širšega družbenega soglasja o konkretnih projektih in politikah (posvetovalni referendum) bodisi v možnosti širšega demokratičnega korektiva konkretnih odločitev zakonodajalca (naknadni zakonodajni referendum). V primerjavi z drugimi državami je Slovenija v tem oziru relativno precej nagnjena k demokratičnemu preverjanju namer ali odločitev oblasti, čeprav spet ne tako močno kot denimo Švica ali Kalifornija. Kar je dobro.* Nadaljujte z branjem→

Malo delo, večja pravičnost

Obetata se nam dva referenduma – prvi o pokojninski reformi, drugi o zakonu o malem delu. Glede obeh zadev se porajata dve povsem identični vprašanji. Obe sta – drugače kot zahteve pobudnikov referenduma – povsem strokovne narave. Prvo se nanaša na pravno dopustnost referenduma o vprašanjih, pri katerih želi ekonomsko privilegirana manjšina dolgoročno zavarovati svoj neupravičen ekonomski privilegij in tako vplivati na dolgoročno rušenje socialne države. Drugo pa se nanaša na ekonomsko upravičenost samega privilegija, katerega status želi vlada spremeniti, da bi omogočila bolj enake pogoje za vse in ohranitev socialne države.* Nadaljujte z branjem→

Čas je, da državljani ponovno prevzamemo državo

Razvoj krize po letu 2008 je pokazal, da povečana državna intervencija v gospodarstvu ne more povrniti zaupanja v finančne institucije in v gospodarsko rast. Še več, dogajanje v zadnjih treh letih je razkrilo šibkost in nemoč vlad pri stabilizaciji gospodarskih in socialnih razmer in še bolj pri vzpostavljanju temeljev za učinkovit prihodnji razvoj. Gospodarska rast zato ostaja krhka in negotova, s tem pa se vse bolj razrašča tudi nezaupanje v sposobnosti vlad širom sveta, da sploh lahko najdejo učinkovit izhod iz krize. Ob nezaupanju v gospodarstvo so ljudje širom sveta izgubili tudi zaupanje v državo.* Nadaljujte z branjem→

Kako poskuša Milan Kučan prikriti bankrot tajkunske elite F21

Komentar je v originalu objavljen v Financah.

Komaj sem se nekako navadil na psovko neoliberalizem. Dolgo časa nisem vedel, kaj bi s tem počel. Na ekonomski fakulteti sicer predavam predmete, povezane z zunanjo trgovino in evolucijo globalizacije in mislil sem, da nekaj malega vem o liberalizmu. Tudi o neoklasičnem liberalizmu, ampak to je itak tradicionalna učbeniška neoklasična ekonomija, ki se predava od Urala do Ognjene zemlje. Nadaljujte z branjem→

Zakaj se pri nas splača kršiti zakone?

Jože P. Damijan, Igor Masten, Sašo Polanec

v izvirniku objavljeno v Delovi Sobotni prilogi

Odločitev o spoštovanju zakonov je odvisna od primerjave pričakovanih koristi in stroškov. Ta ideja se je utrnila nobelovcu Garyju S. Beckerju pred desetletji, ko se mu je zelo mudilo na zagovor doktorata doktorskega študenta in je iskal parkirno mesto. Izbiral je med parkiranjem v oddaljeni garaži in parkiranjem na bližji lokaciji, kjer je bilo parkiranje prepovedano. Po krajšem premisleku o “stroških” časovne zamude v primeru legalnega parkiranja ter verjetnosti, da ga ujamejo, in višine kazni v primeru parkiranja na prepovedanem mestu, se je racionalno odločil za drugo opcijo. Becker je iz tega kasneje razvil tezo, da je kriminal stvar racionalne presoje ljudi ali se jim kriminalna aktivnost “pod črto” splača ali ne. Nadaljujte z branjem→

Ne maramo jih sicer, brez njih pa tudi ne moremo

Ob robu mednarodne konference pred dvema tednoma na Dunaju je bilo največ govora o “aferi”, ki jo je sprožila izjava turškega ambasadorja v Avstriji, da je avstrijska politika glede integracije tujcev povsem odpovedala. Turki v Avstriji naj bi bili stisnjeni v gete in za turško kulturo se v Avstriji naj ne bi nihče zanimal. Sledil je silovit stampedo izjav vodilnih avstrijskih politikov, ki so vsi po vrsti izražali ogorčenost nad nezaslišanostjo izjav turškega ambasadorja. * Nadaljujte z branjem→

NLB = War of the Roses

O dogajanju okrog NLB je težko resno pisati. Zadnjo, n-to epizodo tragične telenovele z naslovom NLB lahko mirno zaključimo s standardno odjavno špico: se nadaljuje. Včerajšnja dolgo pričakovana in epohalna skupščina NLB se je končala s pat pozicijo, ki jo država (bolj resnici ustrezno: ministrstvo za finance, MF) kot polovična lastnica slavi kot zmago, upravi NLB pa ni nič jasno. Kratek povzetek sklepov skupščine bi se glasil takole: 250 milijonska dokapitalizacija je bila odobrena, MF ne podpira strategije uprave NLB, želi pa dati denar, belgijski prisilni lastnik KBC podpira strategijo uprave NLB, ne želi pa dati denarja, zato dokapitalizacije NLB ne bo. Nadaljujte z branjem→

Kompromis glede TEŠ – Obnovitev četrtega in petega bloka

Komentar je v originalu objavljen v Financah.

Zgodba okrog gradnje TEŠ 6 se je, kot je sicer bilo pričakovati zaradi mnogoterne spornosti projekta, če se milo izrazimo, močno zapletla. V bistvu se je sprevrgla v mesarsko klanje na levici, navzven med rdečo in oranžno opcijo, v resnici pa med gospodarskimi lobiji, ki stojijo za njima. Spor je eskaliral tako daleč, da utegne ne samo zamajati vlado, ampak tudi globoko razbiti levico. Ne eno ne drugo me osebno ne žalosti. Me pa zanima narodnogospodarsko optimalna rešitev problema glede TEŠ 6. Nadaljujte z branjem→