Joseph Schumpeter ali Zakaj so novice o smrti kapitalizma močno pretirane

Če ne drugega, so tedne dolge jezne demonstracije gibanja Occuppy Wall Street proti pohlepu bankirjev in naraščajočim razlikam v razdelitvi ustvarjenega dohodka, dober povod za diskusijo o prihodnosti (ali, če hočete, koncu) kapitalizma. Zame pa seveda razlog, da končno napišem nekaj refleksij o letos izdanem slovenskem prevodu knjige Lahko kapitalizem preživi? legendarnega avstrijsko-ameriškega ekonomista Josepha A. Schumpetra. Knjiga, na katere prevod v slovenščino smo morali čakati skoraj 70 let, je del Schumpetrovega opusa Kapitalizem, socializem in demokracija (1942) in eno izmed njegovih treh ključnih del.* Nadaljujte z branjem→

Nevarnosti 50+ ali Zakaj je glas za Virantovo listo glas za madžarski scenarij

Po politično turbulentnem in kaotičnem obdobju v mandatu Pahorjeve vlade si vsi želimo bolj stabilnih, predvidljivih in ugodnejših razmer. Tako na političnem kot na gospodarskem področju. Ljudje vlagajo velike upe v volitve in novo vlado. Bojim se, da je to upanje precej jalovo. Kljub temu, da nas čaka verjetno stabilna in politično enotna vlada z močno večinsko podporo. Ali bolje rečeno, prav zaradi tega.* Nadaljujte z branjem→

Če bi bila gospodarska rast enaka nič – Se levičarji zavedajo, kaj predlagajo?

Dobrih 15 let nazaj, bili smo na daljšem popotovanju po antični Grčiji, me je naš vodič, globok filozof v najboljšem pomenu besede, ki nas je izjemno dobro vodil skozi zgodovinsko – filozofsko – kulturno evolucijo od nekdanjih do sodobne civilizacije, presenetil s vprašanjem, ali v ekonomiji obstaja »nič«. Bil sem še čisto na začetku akademske kariere, sredi doktorskega študija. Ponoči sem sanjal izpeljave matematičnega modela zunanje trgovine, v katere sem se zaplezal čez dan. »Kako nič?«, vprašam, dodobra sproščen po tednu dni grške antike in potem, ko odpijem dolg požirek piva v siju zahajajočega sonca na krovu trajekta proti Kreti.* Nadaljujte z branjem→

Janez Janša ali Zoran Janković? V čem sta si podobna, v čem različna.

Na vprašanje, kdo bi bil boljši prihodnji voditelj te države, Janez Janša ali Zoran Janković, ima “ulica”, ali če hočete ljudstvo, dva zelo hitra in seveda temu primerno površna odgovora. Prvega – “Janša! Kajti Janković je Kučanov komunist in lopov” – zelo pogosto slišim med znanci na podeželju, polni so ga tudi forumi večine medijev. Drugega – “Vsi kradejo, ampak Janković vsaj kaj naredi” – pa sem zjutraj v avtu na poti v službo slišal že tudi od mojega štirinajstletnega sina. Le nekaj minut zatem sva isti argument v domala identični varianti slišala kot večinsko mnenje v jutranji radijski anketi.* Nadaljujte z branjem→

Evropa nima prave izbire, prihodnost evra je njena prihodnost

Kadar umirjeni in preudarni britanski Economist uporablja dramatične tone, je očitno, da je zadeva presneto resna. Situacija v svetovnem gospodarstvu je danes bistveno bolj resna kot leta 2008, ko je propadel Lehman Brothers. Takrat so imele vse države še razmeroma veliko manevrskega prostora za zadolževanje, da so lahko reševale nasedle banke, črpale denar v gospodarstvo in socialne transferje gospodinjstvom. Danes je večina držav na robu možnosti zadolževanja, nekatere celo na robu solventnosti (ali čez), izposojanje denarja na svetovnih finančnih trgih pa je postalo izjemno drago, zato manevrskega prostora za še en sveženj reševalnih ukrepov za domače bančne sisteme, gospodarstvo in socialne transferje skorajda ni več.* Nadaljujte z branjem→

Se nam lahko zgodi Grčija?

Grčija je po Islandiji druga država v Evropi in prva med članicami evrskega območja, ki je v tej finančni krizi de facto bankrotirala. Islandijo so pokopale banke, okužene z ameriškimi drugorazrednimi vrednostnimi papirji. Grčijo pa na eni strani banke, na drugi strani pa ekscesno kratkoročno zadolževanje države zaradi nesorazmerno visoke javne porabe in posledična nesposobnost države, da bi sanirala banke. * Nadaljujte z branjem→

Norost davčnih blagajn – Zakaj preprosto in poceni, če lahko zapleteno in drago

Ta vlada ima neverjeten talent za bedarije in za, oprostite izrazu, zajebavanje ljudi. Še posebej oziroma predvsem tistih, ki nekaj počnejo in poskušajo preživeti z delom svojih rok. Prioritete te vlade resnično spominjajo na talibanske metode. Namesto, da bi vlada reševala velike probleme ter uspešno blažila posledice finančne krize in denimo rešila finančni krč, ki ubija podjetja, se je lotila zajebavanja državljanov. Očitno je moto talibanov na oblasti, da je treba uničiti vsako zasebno dejavnost državljanov. Če ne s prepovedjo, pa s prohibitivno obdavčitvijo ali z nesorazmerno kompleksno regulacijo dejavnosti. Spomnite se samo butastega zakona o delu na črno in medsosedski pomoči. * Nadaljujte z branjem→

Kolesarjenje ob Muri

Tudi letos smo del poletja v skladu s tradicijo preživeli doma pri mami na Štajerskem. Letos je bilo prvič v zadnjih letih, da nismo imeli na sporedu nobenega “projekta”. Nobenih prenavljanj, nobenih zamenjav instalacij itd. Idealen predah za običajne opravke okrog hiše in za akademsko delo. Nekako je padla odločitev, da je čas, da ženi končno pokažem kraje, kjer sem odraščal, tudi iz perspektive kolesa. Kaj pa vem, vse te kraje sem neštetokrat prekolesaril v mladosti, v zadnjih letih nekako nisem čutil posebne želje, da jih grem ponovno odkrivat s kolesom. Sploh pa doma nikoli ni časa za to razkošje. Ko pridem domov, se na hitro preoblečem in čez pet minut sem že na traktorju ali kaj šraufam. Tokrat pa nisem imel nobenih pametnih izgovorov. Nadaljujte z branjem→