Že dolga leta ne gledam televizije. Natančneje, ne gledam poročil. Občasno le kakšno košarkarsko tekmo, izbrano tekmo Lige prvakov ali pa dober film. Nočem, da me poneumljajo. Ne želim, da me onesnažujejo s politično in preostalo navlako. No, prejšnjo nedeljo nisem imel izbire. Bili smo na obisku, kjer so imeli prižgan televizor. Bolje, da ne bi. Kajti ob pogledu na dogodek dneva me je spreletel tisti zoprni občutek deja vu. Pri poročilih so kazali miting resnice.* Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Kdaj nam bo šlo na bolje ali Zakaj sem zmerno pesimističen
Naloga je pravzaprav zelo preprosta, če na zadevo gledate tehnično. Vzamete si 10 minut časa in v excelu ekstrapolirate napovedi tujih institucij o gospodarski rasti v naslednjih letih, nato pa vse skupaj narišete v obliki grafa. To zmorejo že otroci v šestem razredu osnovne šole. Pred tem se je treba samo odločiti, kaj si predstavljate pod tem, da »nam bo šlo bolje«? Ali to pomeni, a) da zlezemo ven iz recesije in dosegamo pozitivno rast?; ali b) da dosežemo raven BDP, ki smo jo dosegali pred krizo (leta 2008)?, ali c) kdaj bomo spet rasli hitreje od ostalih članic evro območja? Nekateri očitni odgovori so v grafu.* Nadaljujte z branjem
Mercator nad Laško: Se iz pivovarske vojne niste nič naučili?
Frustrirajoča v tej državi sta spomin zlate ribice pri večini »navadnih državljanov« in politikov na eni strani, na drugi pa pomanjkanje sposobnosti integritete institucij, ki naj bi varovale javni interes. Zaradi tega institucije, ki naj bi nas varovale, vedno znova pokleknejo pod pritiskom javnosti, politike in lobijev ter dovolijo dejanja, zaradi katerih celotno nacijo še dolga leta boli glava, ko mora iz lastnega žepa plačevati za te škodljive odločitve.* Nadaljujte z branjem
Zmaga pri Mercatorju, nato pa kaj?
Saga okrog Mercatorja se je še enkrat pričakovano končala. Preden sem začel pisati ta komentar, sem pobrskal po starih tekstih, ki sem jih napisal na to temo. In ugotovil, da bi jih mirno lahko recikliral. Še vedno so enako aktualni, da bi jih lahko v nespremenjeni obliki še enkrat objavil.* Nadaljujte z branjem
Kratkoročno neučinkovit in dolgoročno neizvedljiv – Je fiskalni pakt evrov grob?
Mnogi, ki so v živo spremljali »nočno sejo« evropskega sveta, so se prejšnji petek ob petih zjutraj, ko so se evropski voditelji vsepovprek trepljali po ramenih in si čestitali za veliko opravljeno delo, nejeverno vpraševali: »A to je to?« Misleč seveda na to, ali evropski voditelji z dogovorom o oblikovanju fiskalnega pakta nameravajo res rešiti sedanjo krizo ali zgolj katero izmed naslednjih.* Nadaljujte z branjem
Velika depresija 2.0 – Molimo, da nam bo huda ura prizanesla!
Gospodarski obeti so danes približno taki kot leta 1930, po enem letu od začetka največje gospodarske depresije v zgodovini. Takrat se je zdelo, da se je še mogoče izogniti hudi globalni recesiji. Mednarodna trgovina je po enem letu recesije padla za 7 odstotkov, industrijska proizvodnja je upadala, brezposelnost se je povečevala. Toda ni še bilo prav zares hudo. Industrijska proizvodnja in brezposelnost sta bili v večini držav še na znosni ravni (v ZDA je bila junija 1930 na ravni 6,3 odstotka). Zdelo se je, da se je z mednarodnim dogovorom še mogoče izogniti hudi recesiji.* Nadaljujte z branjem
Z Jankovićem po Đukanovićevi poti naprej! Ali morda Berlusconijevi?
»Posameznik je mozaik in Janković tudi. Za javnost zanimivi kamenčki tega mozaika so Janković s kupovanjem mature za svojega sina, Janković kot šef Electe, podjetja z ruskimi poslovnimi medtodami, in Janković prvi mož Mercatorja, ki zdaj to svojo osvojitev spravlja v posle z Electo. Ko zahodni časopisi opisujejo poslovni in družbeni kaos v Rusiji, uporabljajo za tak tip ljudi izraz tycoon, v prostem prevodu nekakšen roparski kapitalist.* Nadaljujte z branjem
Zakaj nikoli ne bomo enaki ali Kako (ni)sem postal socialist
Pred nekaj meseci sva s kolegom Franetom Adamom, ki ga zelo cenim, imela zanimivo akademsko debato prek elektronske pošte. Frane je pripravljal kolumno, za katero sem jaz menil, da je morda malce preveč enostranska, saj je uvajanje meritokracije pri nas zreducirala le na popravke davčnega sistema. Menil sem, da pri nas davčni sistem resda spodbuja uravnilovko, toda davčni sistem je le en delček v mehanizmu meritokracije.* Nadaljujte z branjem
Sploh imamo izbiro? – Če jo imamo, potem raje prisilna uprava Bruslja kot IMF
Ta zapis je moj odziv na povabilo uredništva Objektiva, naj se poskušam vživeti v posamezne slovenske politične stranke in odgovoriti na predvolilno anketo Objektiva. Kako bi odgovoril na izključujoče se dileme, če bi bil pripadnik leve opcije in kako, če bi pripadal desni opciji? Mene osebno seveda bolj zanima, kako bi odgovoril na te dileme, če bi bil odgovoren politik v sedanji težki gospodarski situaciji.* Nadaljujte z branjem
Neodgovorni populisti – Od Papandreuja do Janše
Zdaj že nekdanji grški premier Papandreu je pred dvema tednoma poskrbel za eno najbolj neumnih dejanj v sodobni zgodovini. Po tem, ko je njegovi državi, po vrsti neodgovornim nekdanjim grškim vladam in razvajenemu ljudstvu, EU ponudila rešitev s 50-odstotnim odpisom najetih kreditov in obljubljenimi finančnimi injekcijami v višino 130 milijard evrov v zameno za paket reformnih in varčevalnih ukrepov, je Papandreu ob prihodu domov napovedal razpis referenduma o teh ukrepih. In s tem ogrozil celotno evro območje. Vse z namenom, da bi rešil svojo lastno politično rit.* Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.