Leto 2009 je bilo za Slovenijo z vidika konkurenčnosti katastrofalno. To se je pokazalo tako v hudem padcu BDP (za 8%) kot seveda v hudem padcu na večini lestvic konkurečnosti, ki merijo učinkovitost poslovnega okolja v državi. Na lestvici IMD za leto 2010 je Slovenija med 58 državami, zajetimi v analizi, padla za neverjetnih 20 mest. Na lestvici World Economic Forum (WEF) pa je Slovenija v letu 2010 padla za osem mest (iz 37. na 45. mesto). * Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Izgubljena rast ali Za reforme nikoli ni bil pravi čas
V minulih treh letih smo se naposlušali številnih kritik, seveda predvsem iz ust salonskih levičarjev, da je zdajšnja kriza dokončno pokazala na nevzdržnost tržnega kapitalističnega gospodarstva. Po njihovem mnenju je tržno gospodarstvo mrtvo in treba bo najti nov sistem gospodarjenja. Smeri, v kateri naj bi iskali nove razvojne in gospodarske modele, sicer niso pokazali. So pa šli tako daleč, da so zelo na glas razmišljali o škodljivosti gospodarske rasti na splošno. Seveda si niso vzeli tistih potrebnih pet minut za razmislek o morebitnih posledicah ničelne gospodarske rasti. Takšne »razumnike« oziroma tiste najbolj militantne med njimi smo pred približno 200 leti poznali pod imenom »ludisti«.* Nadaljujte z branjem
Kranjska klobasa in pivo – Kako učinke davčnih sprememb spraviti do naslovnika?
Analiza Bineta Kordeža in njegove napovedi omejenih učinkov dohodninskih sprememb so korektne. Problem tega zakonskega predloga, kot tudi dohodninskih sprememb v letu 2006, je v tem, da imajo dohodninske spremembe vpliv le na spremembe neto plač in ne na bruto plače. Povsem podobno je glede simulacij učinkov uvedbe socialne kapice na socialne prispevke. To pa ne prinaša želenih učinkov: znižanja stroškov dela (bruto bruto plač) za delodajalce in s tem večjih spodbud za novo zaposlovanje. Nadaljujte z branjem
Zakaj države bankrotirajo in zakaj jih je tako težko rešiti?
Megan McArdle je nedavno v reviji Atlantic objavila zanimiv članek o bankrotih podjetij in zakaj se bankrotu tako težko izognejo. Kot glavni primer je vzela »The Big Three«, veliko trojico ameriških avtomobilskih podjetij iz Detroita ter njihove vzpone in padce v zadnjih treh desetletjih. Denimo General Motors (GM) je od časov avtomobilskega velikana v 1960. letih stalno nazadoval v primerjavi z japonskimi in nemškimi konkurenti, pri tem trendnem upadanju pa je nihal med izmenjujočimi se kriznimi in ugodnejšimi obdobji. Od velikanskega dobička v letih pred sedanjo krizo pa do bankrota leta 2008 je minilo samo 5 let.* Nadaljujte z branjem
Kombinacija ukrepov za znižanje primanjkljaja oziroma 600-milijonski prihranek
Od te srede naprej je Slovenija tudi uradno spet zašla v recesijo in se tako pridružila klubu tistih obrobnih evropskih držav, ki jih druži gospodarsko nazadovanje in hkrati neobvladovanje javnih financ. Pri čemer pri slednjem nimam v mislih (pre)velike proračunske luknje zaradi keynesianskega javnega spodbujanja gospodarske rasti, pač pa zgolj nerazumno, prekomejno nerazvojno trošenje javnih sredstev navkljub krizi. Slovenska država se je preprosto obnašala, kot da krize ni in je še bolj intenzivno trošila za nerazvojne namene več, kot je ustvarila.* Nadaljujte z branjem
Slovenija v recesiji že lani – Okrevanje bo dolgotrajno in boleče
Državni statistični urad je danes sporočil, da se je leta 2011 po prvih ocenah bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji realno zmanjšal za 0,2 odstotka. V zadnjem četrtletju lani pa se je obseg BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2010 zmanjšal za 2,8 odstotka. Te ocene o ponovnem zdrsu Slovenije v recesijo so bile pričakovane. Po negativni rasti BDP v tretjem četrtletju je bilo glede na trende držav v evro območju, ki so naše največje zunanjetrgovinske partnerice, bilo mogoče pričakovati padec BDP tudi v četrtem četrtletju . Nekoliko presenetljiv je le dramatičen obseg upada gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju, zaradi česar je celotno leto 2011 negativno. Nadaljujte z branjem
Instrumentalistično o tehnološkem razvoju – Zakaj povečevanje vlaganj v R&R ne pomaga
Pri nas na vlaganja v R&R, raziskave in razvoj, gledamo zelo instrumentalistično, češ da bo to samodejno dvignilo tehnološki razvoj. Toda delež javnih izdatkov v R&R lahko dvignemo tudi na 10 odstotkov BDP (namesto samo na nekoč ciljni Lizbonski delež v višini 1 odstotka), pa se s stanjem razvoja tehnologije ter inovativnosti gospodarstva ne bo nič bistvenega spremenilo. Le več univerz, inštitutov in raznih centrov odličnosti bomo imeli. Nadaljujte z branjem
Adria Airways: kozarec vode po 460 evrov
Nekaj mesecev nazaj me je na poti v službo zjutraj po radiju zbodel pristni cinizem napovedovalca. Pripovedoval je o najnovejšem traču o neki menda slavni starleti (nisem si zapomnil imena), ki je menda javno razgalila svojo najnovejšo razvado – uživanje v pitju neke nove vode. No, ni šlo za novo vrsto vode ali kak nov še posebno poseben okus vode, pač pa za dejstvo, da ima gospodična posebnega dobavitelja vode. Dobavitelja, ki ji vodo dobavlja v steklenicah, okrašenih z dragimi kamni. Gospodični ta voda menda še posebej tekne. Cena steklenice vode naj bi znašala – 30 evrov po litru. Napovedovalec je bil iskreno ciničen: ‘Si predstavljate? 30 evrov za flašo vode?‘* Nadaljujte z branjem
Varčevanje ali rast: Izbira, ki je nimamo
Slovenska država se je v treh letih, med 2009 in 2011, v tujini neto zadolžila za dobrih 7 milijard evrov (od tega v letu 2009 za dobre 4 milijarde, v 2010 za 880 milijonov in v 2011 še za dobrih 2,1 miljarde evrov). Javni dolg Slovenije se je s tem v treh letih praktično podvojil – od 21,9 odstotka BDP v letu 2008 na 43 odstotkov BDP v 2011 ter že na predvidenih 45 odstotkov BDP v letošnjem letu. Slovenija je v letih 2009 – 2011 povečala javni dolg za dobrih 22 odstotkov BDP, kar jo uvršča na šesto mesto med državami evroobmočja glede velikosti povečanja dolga. Po raziskavi CMAVision je Slovenija med 68 zajetimi državami druga najhitreje povečala tveganje državnega bankrota.* Nadaljujte z branjem
Bogokletne misli o vladi ali Zakaj se strankam splača odreči oblasti
Slovenski volilci so neverjetni, vedno volijo tako, da uravnotežijo politični prostor. V povprečju je povolilna politična tehtnica vedno izravnana. Običajno se relativni zmagovalki volitev posreči na levo ali desno stran potegniti eno izmed manjših sredinskih strank, ki se lahko pobarvajo v eno ali drugo barvo, in sestaviti vlado.* Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.