Zdi se, da je v devetem pokusu prodaja Mercatorja vendarle uspela. Prodaja Mercatorja je bila neizogibna, kot sem v Zbogom, Mercator pisal že pred leti. Odkar sta v znanem podmiznem poslu, ki se je zgodil avgusta 2005 v kabinetu tedanjega predsednika vlade Janeza Janše, državna sklada Kad in Sod leta 2005 prodala svoja deleža v Mercatorju podjetjem v skupini Pivovarne Laško in Istrabenzu (in to ne samo brez prevzemne premije, ampak sta se pri tem še zadolžila pri bankah, da sta kot popotnico novima kupcema Mercator še dokapitalizirala), lastniške strukture v Mercatorju ni bilo več mogoče nadzorovati. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo Mercator pristal v rokah bolj dolgoročnih, tujih lastnikov. Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Saga o Mercatorju
V osvežitev spomina:
Mercatorjeva luknja in kazen (januar 2013)
Mercator nad Laško: Se iz pivovarske vojne niste nič naučili? (december 2011)
Zmaga pri Mercatorju, nato pa kaj? (december 2011)
Ponos rešen, Mercator zataknjen v grlu (maj 2011)
Zbogom, Mercator (marec 2011)
Leta tečejo, mi pa še vedno zganjamo nacionalno histerijo ob Mercatorju (februar 2011)
Igor Bavčar ima prav – Mercator ne more rešiti živilcev (november 2008)
Solarni mrk in trgovinska vojna s Kitajsko
Črt Kostevc
Evropska komisija je 4. junija proti kitajskemu uvozu fotovoltaičnih panelov in celic uvedla tako imenovane antidampinške oziroma izravnalne dajatve. Omenjene dajatve so kulminacija slabo leto dni trajajočega procesa preiskovanja kitajskega izvoza s strani Evropske komisije na pobudo ad hoc oblikovanega panožnega združenja proizvajalcev solarnih panelov (EU Pro Sun). Ti so septembra lani predložili dokaze, da naj bi kitajski proizvajalci solarne panele, celice in rezine na evropskem trgu prodajali pod »normalno« tržno ceno, s čimer je bila članom združenja povzročena neposredna gospodarska škoda. Komisija je zaradi ugotovitev nadzora uvedla začasno 11,8-odstotno uvozno dajatev, ki pa bo s 6. avgustom letos prešla v 47,6-odstotno. Šele ta naj bi namreč odražala zadostno kompenzacijo za škodo, ki jo »prodaja pod ceno« povzroča. Nadaljujte z branjem
IMF priznava zmoto, drugič
Zadnje priznanje IMF, da se je zmotil glede pričakovanj, kakšne učinke bo fiskalna konsolidacija imela na grško gospodarstvo, spada med tiste redke trenutke intelektualne poštenosti, ki smo jih tako redko deležni iz tako visokega mesta. Ne preseneča, da se je IMF zmotil glede katastrofalnih učinkov politike varčevanja (o čemer sem pisal), pač pa da si upa to tudi javno priznati. In to že drugič v zadnjem letu. To pomeni, da se v eni izmed dveh najpomembnejših mednarodnih inštitucij globoko ne strinjajo s politiko drastičnega varčevanja, ki jo je ubrala EU. In s katero seveda ogroža globalno gospodarsko stabilnost. Če so ZDA s svojim neodgovornim finančnim sistemom globalno gospodarstvo vrgle iz tira, pa EU z nerazumno drastičnostjo fiskalne konsolidacije preprečuje, da bi prišlo do ponovnega okrevanja. Nadaljujte z branjem
Zakaj je privatizacija dobra – za nas
Napoved vlade iz programa stabilnosti o začetku privatizacije 15+ podjetij je izjemno dobra novica. Dobra za državljane kot potrošnike in državljane kot davkoplačevalce. Vendar ne samo zaradi finančnih učinkov teh prodaj oziroma kupnine, ki jo bo država dobila, temveč predvsem zaradi širših pozitivnih ekonomskih učinkov. * Nadaljujte z branjem
Je že čas za drugačno ekonomsko politiko?
Bine Kordež
V teh dneh beremo o koalicijskem usklajevanju glede ukrepov na področju pokojnin. Verjamem, da se bo g. Erjavec ponovno boril »kot lev«, da bi do znižanja ne prišlo, saj so »upokojenci že dovolj prispevali k razreševanju finančne krize«. Na drugi strani pa bo finančni minister poskušal dokazati, kako je ta ukrep nujen za vsaj delno izboljšanje proračunske situacije. Seveda pa obe strani zanemarjata ključen argument in sicer, da tudi morebitno znižanje pokojnin proračunskega primanjkljaja ne bo zmanjšalo, zaradi česar bi bil ta ukrep neučinkovit in torej nepotreben. Kar bi privarčevali pri izdatkih, bi se v pretežni meri odrazilo v nižjih proračunskih prihodkih in končni finančni rezultat bo enak, nezadovoljstvo pa ogromno. Sedaj bi bil verjetno že čas, da bi tudi na finančnem ministrstvu (pa še kje) dali na mizo aktualne proračunske številke ter potegnili vzporednice s sprejetimi in deklariranimi ekonomskimi ukrepi zadnjih vlad. Nadaljujte z branjem
Slabe državne banke
Črt Kostevc
Znano je, da treh bank, ki so v neposredni (NLB in NKBM) in posredni (Abanka) državni lasti, v trenutnem stanju praktično ne moremo niti podariti, kaj šele prodati. Zadnja leta delamo za njih, saj njihove poslovne napake popravljamo s svojimi prihranki in z zadolževanjem prihodnjih generacij davkoplačevalcev. Namesto da bi banke delale za gospodarstvo in omogočile normalen potek poslov, ki so življenjsko odvisni od finančnih posrednikov, zadnja leta gospodarstvo rešuje njih. Pa vendar odločitve o tem, kaj z državnimi bankami narediti, nismo sposobni sprejeti že vse od osamosvojitve. * Nadaljujte z branjem
Po gospodinjsko o varčevanju in dvigu DDV
Bine Kordež
Ob trenutnih proračunskih težavah ter dvigovanju davkov je seveda običajen komentar in pomislek, da pač požrešna država troši preveč. In če bi odpustila vse nepotrebne birokrate, ki nas tako samo obremenjujejo in so sami sebi v namen, ne bi bilo potrebe po dvigovanju davkov. Dodatno pa dvig davkov (DDV) zmanjšuje potrošnjo in posledično hromi gospodarstvo. Tudi na moje zapise dobim občasno kak tak komentar, ki ima seveda svojo logiko in tudi argumente. A država vseeno funkcionira drugače kot gospodinjstvo, zaradi česar so tudi ukrepi in posledice drugačne. O tem lahko seveda prebiramo razne razprave in strokovno podkrepljene analize, včasih pa ni odveč na problem pogledati tudi z drugega, bolj preprostega vidika – ki je mogoče še bolj nazoren, točen ter razumljiv. Nadaljujte z branjem
Prisilna uprava iz Bruslja
Nekateri narodi so res malce čudni. Srbi praznujejo poraz na Kosovem polju izpred dobrih 600 let, s katerim so izgubili politično suverenost. Slovenci praznujemo poraz v dražgoški bitki, po kateri so se po umiku partizanov Nemci znesli nad civilnim prebivalstvom Dražgoš. Alenka Bratušek pa, kot da gre za gasilsko veselico, praznuje ob objavi priporočil Sveta EU za odpravo makroekonomskih neravnotežij, s katerimi je bila vladi de facto odvzeta opravilno suverenost. * Nadaljujte z branjem
Hvala Bruslju, ker nas je zaščitil pred norostmi te vlade
“Vlada Alenke Bratušek nima kaj praznovati. Praznujemo lahko davkoplačevalci, saj nas je Evropa zaščitila pred nekaterimi ukrepi, za katere se je še v opoziciji prizadevala sedanja vlada,” je v Pogledih Slovenije včerajšnje odzive vlade na priporočila Bruslja komentiral ekonomist Jože P. Damijan. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.