Je bila Slovenija v času epidemije res v vrhu EU držav, ki so najbolj nesorazmerno omejile gibanje ljudi?

Vrh slovenske vlade se je nervozno odzval na novico STA, da je Slovenija med članicami EU, ki so v pandemiji Covid-19 najbolj nesorazmerno omejile svoboščine, kar je objavljeno v poročilu o demokraciji v času pandemije pri organizacijah Greenpeace in Civil Liberties Union for Europe. Obe izpostavljata, da je slovenska vlada boj proti pandemiji uporabila kot izgovor za omejevanje kritikov oblasti.

Glede slednjega ne vem, vidim pa, da to ugotovitev obeh nevladnih organizacij potrjujeta dve neodvisni analizi. Prva je študija raziskovalcev iz univerze Oxford, ki so oblikovali indeks COVID-19 Government Response Stringency Index, ki ga na svojem portalu prikazuje tudi (odlični) Our World in Data. Ta indeks vsebuje 9 različnih kriterijev – zaprtje šol, zapiranje delovnih mest, odpoved javnih prireditev, omejitve javnih zborovanj, zapore javnega prevoza; zahteve, da ljudje ostanejo doma, kampanje obveščanja javnosti, omejitve notranjega gibanja, in nadzor mednarodnih potovanj. No, ta indeks kaže, da je Slovenija v času prvega vala epidemije res bila v vrhu držav z najstrožjimi omejitvenimi ukrepi (v spodnji sliki dodajam za primerjavo še Avstrijo, Nemčijo in Švedsko).

Slika 1: Indeks vladnih omejitevnih ukrepov (Oxford)

COVID-19_Government Response Stringency Index

Vir: Our World in Data

Nadaljujte z branjem→

Ne samo podnebni, tudi tehnološki alarm za Evropo in Slovenijo

Kot dodatek petkovi kolumni “Teze za strategijo zelene in digitalne prihodnosti” še ključna poanta iz novega komentarja Carla Bildta v Project Syndicate. Pravi, seveda, da Evropa na tehnološkem področju močno zaostaja za ZDA in Kitajsko. Samo po uvajanju novih tehnologij zaostaja za tri leta, pri razvoju sodobnih tehnologij je ni nikjer. Za ponazoritev, od desetih največjih tehnoloških startupov je v povprečju šest iz ZDA, trije iz Kitajske in eden iz Singapura. ZDA in Kitajska dominirata sodobne tehnologije na vseh področjih. Evropa najmanj zaostaja le pri talentih, vendar tega ne zna materializirati. Zakaj? Ker nima razvitega institucionalnega okvirja, ker premalo vlaga v temeljne raziskave in ker nima razvitega kapitalskega trga, ki bi iskal tvegane naložbe v novih tehnoloških konceptih.

No, na ta problem odgovarjajo teze iz moje zgornje kolumne, in sicer: (1) enormno povečanje javnih vlaganj v raziskave in razvoj in univerze, (2) nova tehnološka politika (Tehnološka agencija, financiranje 2,000 mladih raziskovalcev iz gospodarstva, razpršeno financiranje novih idej in potencialnih inovacij) in (3) nova politika financiranja potencialno prebojnih tehnologij (Tehnološki sklad kot javni sklad tveganega kapitala). Tehnološki razvoj in njegova adaptacija v gospodarstvu sta temelj bodoče konkurenčne prednosti slovenskega gospodarstva.

To ni nobena raketna znanost, le prioritete si je potrebno poštimati. Namesto, da za vojsko namenimo 780 mio evrov do 2026, dajmo raje dve tretjini tega denarja namenit za razvoj. Namesto v železje vložimo raje v razvoj in našo prihodnost.

Nadaljujte z branjem→

Teze za strategijo zelene in digitalne prihodnosti

Od tiste strategije iz leta 2005 in izvedbenega paketa reform slovenska država praktično nima več strategije razvoja. Če seveda zanemarimo razne »Vizije« na eni A4 strani. Vmes se je svet temeljito spremenil. Imamo opravka s povečano neenakostjo, deglobalizacijo, tehnološkimi, demografskimi in podnebnimi spremembami in globalno Covid epidemijo. Vse to zahteva velike strukturne prilagoditve.

Hkrati je nova evropska komisija že lani predstavila novo strategijo glede zelenega in digitalnega prehoda kot odgovora na podnebne in strukturne spremembe, poleti pa še načrt za okrevanje in povečanje odpornosti (NOO) kot odgovor na Covid epidemijo. V ta namen je Komisija oblikovala ustrezne razvojne prioritete, v okviru katerih bo razdeljevala sredstva iz večletnega finančnega okvira (VFO) 2021-2027 in iz t.i. pandemskega paketa za obdobje 2020-2023.

Nadaljujte z branjem→

Sposojena twitter Covid pridiga

Pridiga za današnji dan

Ko so Angleži med drugo svetovno vojno dešifrirali enigmo so bili pred hudo dilemo. Imeli so možnost ustaviti vse napade na ladje in rešiti vsa življenja mornarjev. Vendar bi v tem primeru Nemci zelo hitro izvedeli da so dešifrirali enigmo in bi spremenili način pošiljanja podatkov. S tem bi ves trud šel v nič in izgubljenih bi bilo veliko več življenj, tako vojakov na fronti, kot mornarjev.

Zelo dolgo so računali, da so izračunali točno statistično razmerje, katere ladje ne bodo obvestili o načrtovanih napadih nemških podmornic na njih in so jih žrtvovali zato, da so rešili milijone življenj drugih. Bili so nevede zadnja straža, ki je reševala druge.

Danes so že precej točni statistični podatki o smrtnosti Covida 19 ter ostalih boleznih.

Zelo točno lahko matematiki izračunajo koliko ljudi bo umrlo zaradi neodkrivanja raka in drugih bolezni in zaradi Covida 19. Pa tega resno noben ni naredil.

Nadaljujte z branjem→

Ob takšni opoziciji sedanja koalicija ne potrebuje prijateljev

Dober komentar v Mladini glede neučinkovitosti poskusov oblikovanja operativne alternative sedanji vladi:

Dilema, ali parlamentarna aritmetika ali skupna vsebina, je lažna, za zamenjavo oblasti je pomembno oboje in še kaj. Če sedanja opozicija in nekateri poslanci vladnih strank ne bodo poiskali načina, kako zamenjati vlado, bo Janez Janša na novih volitvah znova favorit. In ker ljudje iščejo politično alternativo, njegovi izzivalci ne bodo stranke, ki so v parlamentu, pač pa se bo vzpostavilo novo politično gibanje. Ta opcija je zelo realna. Kajti če Alenka Bratušek ne bo pozabila na grenke spomine iz časa neuspele kandidature za evropsko komisarko, če bo Marjan Šarec za svoj odstop še vedno krivil zgolj druge, če Tanja Fajon stranke ne bo prenovila in bo SD po načinu instrumentalizacije politike še vedno podobna SDS in če Luka Mesec ne bo pregnal dogmatizma iz lastne stranke in iz samega sebe, potem bo Janša brez težav vladal vsaj do volitev. Tisti, ki ne znajo nagovoriti volivcev in volivk v času, ko se krepi nasprotovanje vladi, bodo morali poiskati nove poklice, veliko razočaranih in razžaljenih ljudi pa novo državo ali pa vsaj kakšno novo politično alternativo. Za to je vedno prostor.

Racionalni razmislek od zunaj pravi naslednje:

Nadaljujte z branjem→

Na koliko EU sredstev lahko Slovenija računa v obdobju 2021-2027

Politiki se radi pohvalijo, kako dobro se je Slovenija letos izpogajala za EU sredstva. Pri tem pa ob različnih cifrah v razponu med 10 in 12 milijard evrov v obdobju 2021-2027 radi mešajo jabolka in hruške. Se pravi, govorijo, kot da so vsa sredstva za Slovenijo takorekoč podarjena oziroma nepovratna. V izogib “svobodi v interpretacijah” v nadaljevanju navajam uradne številke EU (ki pa imajo še vedno status delovnega gradiva s strani Evropske komisije in ki še niso niti okvirno potrjene s strani Evropskega parlamenta).

V prihodnji finančni perspektivi 2021-2027 je za Slovenijo alociranih za dobrih 11.3 milijard evrov v EU proračunu (po cenah iz leta 2018, v tekočih cenah bo več). Vendar je od tega, kot kaže spodnja slika, za 9.2 milijardi evrov povratnih sredstev (sredstev v rednem proračunu EU, ki jih je treba tudi sproti vplačevati v EU proračun ali posojil) in zgolj za 2.1 miljarde evrov nepovratnih sredstev.

EU sredstva 2020-1

Nadaljujte z branjem→

Kako naj bi nam strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje (2)

Bine Kordež

Ob nastopu mandata se je vlada, podobno kot vse vlade do sedaj, odločila tudi za zmanjšanje birokratizacije in s tem namenom oblikovala poseben strateški svet za debirokratizacijo. Svet pod vodstvom davčnega strokovnjaka Ivana Simiča je od maja tako zbral obsežen nabor predlogov, s katerimi naj bi predvsem zmanjšali ali poenostavili določene administrativne postopke. Samo upamo lahko, da se bodo ti predlogi kar najhitreje udejanjili tudi v ustreznih popravkih zakonov in predpisov.

V okviru teh poenostavitev, pa strateški svet predlaga tudi nekaj popravkov davčne zakonodaje, glede katerih pa bo v prihodnosti verjetno precej več dilem. Na eni strani gre za spremembe, ki načeloma ne pomenijo ravno zmanjšanja birokracije. Druga dilema pa bo najbrž zaradi pričakovanega izpada davčnih prihodkov. Sicer ni dilem, da so najvišji prejemki v Sloveniji res nadpovprečno obdavčeni, a ta dober odstotek davčnih zavezancev vplača danes v javne blagajne kar okoli desetino tovrstnih prilivov. Glede na obseg zbranih davkov od te skupine bolje plačanih ljudi je nekoliko presenetljivo, da so se avtorji predlogov izognili konkretnim številkam. A te bodo seveda predmet podrobne obravnave, ko bodo predloge analizirali na finančnem ministrstvu.

Nadaljujte z branjem→