Bine Kordež

V prvem delu celotnega teksta o denarnem sistemu so bile predstavljene osnovne ugotovitve o dogajanjih na denarnem trgu na področju evra. Program odkupa državnih vrednostnih papirjev, ki ga je pričela ECB skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami leta 2014 je imel pozitivne učinke na likvidnost celotnega denarnega sistema evra ter na znižanje obrestnih mer in zmanjšanje tveganosti državnih dolgov. Dodatno pa je ta monetizacija dela državnih dolgov tudi pomembno razbremenila posamezne države glede obveznosti vračanja.

V naslednjih štirih tekstih bom podrobneje argumentiral navedbe iz uvodnega dela, seveda za tiste, ki jih zanimajo tudi kakšni podrobnejši podatki ter vpogled v dogajanja zadnjih 25 let. Najprej bomo pogledali dogajanja na celotnem področju evra, kasneje pa še položaj Slovenije v tem.

Nadaljujte z branjem→

Ta vlada je imela vse možnosti. Dobila je izvrstno priložnost. Priložnost v obliki krize, ki si je njen vodja tako zelo želi, da jo ustvarja, če je ni. Ta vlada je imela sanjsko priložnost, da se izkaže kot učinkovit krizni menedžer in da na tej osnovi dobi še en mandat. Kot denimo Plenković.

Toda po nerodnem začetku z arhaičnim, muzejskim pristopom, kot da bi njeni akterji še vedno živeli v letu 1991, se je začela vedno bolj zapletati. Na gospodarskem področju je bil začetek obetaven. Toda če je bil prvi protikoronski zakon z ukrepi za zaščito delovnih mest korak v pravo smer, izvedba pa se je lovila še en mesec, preden je stekla, pa je bil drugi protikoronski zakon glede kreditnih poroštev polomija. Tako vsebinsko kot izvedbeno. Zadnji pozitiven ukrep so bili turistični boni, vmes pa je vladi zmanjkalo idej in sape.

Namesto tega je začela vedno pogosteje, in povsem neizvana, inicirati ideološke bitke. Namesto boja proti koronski krizi je začela s kulturno vojno. Na domači in mednarodni ravni. Če uporabim izraz iz tenisa – politični modus operandi te vlade so postale neizvane napake. Pri tenisu usodo preveč ihtavega igralca običajno pokopljejo prav te. Navzven se zdi, kot da želi najmočnejša stranka zagotoviti, da skupaj s koalicijskimi partnerji krepko izgubi na naslednjih volitvah. Zdi se, kot da gledamo reprizo kratkoživeče Bajukove vlade iz leta 2000.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Prejšnji članek se je končal z vprašanjem od kod dobiti 25 milijonov za slovensko televizijsko produkcijo. Takole je mišljeno:

V ZMED-E je vpeljan inštitut sklada slovenske televizijske produkcije, in sicer (cit. iz teksta zakonskega predloga):

Ustanavlja se sklad za financiranje slovenske televizijske produkcije, v katerem se bodo zbirali prispevki operaterjev v višini 3,5 eurov mesečno za vsakega naročnika njihovih storitev.

Torej, kaj je s tem mišljeno? Ali gre za obstoječe ponudnike televizijskih programov (Telekom, T-2, Telemach, A1 in lokalni ponudniki kabelske televizije), ki sedaj plačujejo za uporabo infrastrukture OE Oddajnikov in zvez RTVSLO? Ali gre za kaj drugega? Kaj to pomeni za ceno naročniških paketov? Iskanje razlage tega, kako dobiti 25 milijonov EUR za tole in kako bi se tak sklad upravljal, je neuspešno. Kje je kakšna analiza ali vsaj kolikor toliko korekten tabelaričrn izračun, koliko naj bi se iz tega nateklo?

Nadaljujte z branjem→

O tej pesmi ni treba nič povedati. Vsi smo odrasli ob njej in z njo, razen Iana Curtisa…

Nadaljujte z branjem→

Bili so časi, ko sem se po The Trinity Sessions album šel peljat z mojo staro, razpadajočo katro do Trsta. V žepu sem imel glih za ploščo. Bili so časi, ko bi se za glas Margo Timmins v Misguided Angel odpovedal tudi ženi. Bili so časi, ko sem si za desetletnico poroke nehote privoščil najdražji koncert v življenju, Cowboy Junkies v Hamburgu. Bili so časi, ko sem Margo varal z drugimi ženskami… Ne, nje pa res ne. Njej glasbeno nobena ni prišla blizu.

No, ampak Cowboy Junkies so začeli delati meni manj prijazno muziko. In tudi Margo se je postarala skupaj z nami.

Jasmina Držanič

Uvod in prikaz najbolj očitnih računskih napak, kjer je za 2,9 milijona EUR preveč ocenjenih prihrankov na proračun in nerazumljivih 25 milijonov EUR.

Po tem, ko je bilo objavljeno, da javna razprava o predlogih za spremembe medijske zakonodaje poteka do 15. 7. 2020, sem prebrala materijo in pripombe nanjo (7 gosto tipkanih strani) oddala 13. 7. 2020.  Kasneje je bilo odločeno, da bo javna razprava vendarle trajala do konca avgusta. V pričujoči seriji tekstov sem pripombe uredila tako, da so komentarji prilagojeni formatu bloga.

Ker je osnovni predmet poželenja zakonskega trojčka nacionalna televizija, moram tule povedati, da sem se večkrat spraševala (ta del leti na različne vodstvene ekipe na MK, ne zgolj na obstoječo), zakaj na Ministrstvu za kulturo ne uporabijo možnosti, da bi za to, kako vzpostaviti ekonomsko vzdržno poslovanje javne radiotelevizije, ki bo hkrati izvajala naloge, ki jih ima po zakonu, ne zaprosijo za pomoč direktorata za kulturo pri Evropski komisiji. Zakaj naš minister (imeli smo tudi ministrico) za kulturo (bodisi sam/a, bodisi v sodelovanju s še nekaj ministri za kulturo v velikostno primerljivih državah) ne zaprosi za instrument tehnične pomoči (Techical Assistance), za vzpostavljanje ekonomsko vzdržne javne radiotelevizije, ki bi izvajala naloge ki so v javnem nacionalnem interesu?

Nadaljujte z branjem→

Zdi se bolj kot nepogojevana socialna pomoč, saj je 500 dolarjev na mesec premalo za pokritje osnovnih življenjskih stroškov. Vendar je korak naprej in ukrep, ki pomaga mnogim, ki so v socialni in posledično psihološki stiski, da najdejo tla pod nogami. Predvsem pa je ukrep, ki v krizi najhitreje deluje – zagotavlja socialno varnost in večjo stabilnost agregatnega povpraševanja. Toda če želimo, da UTD postane res univerzalen, bo potrebno definirati davčne vire zanj, denimo davek na premoženje in dediščine, davek na internetne nakupe, dividende od visokotehnoloških podjetij itd.

Last October, a fire tore through the apartment complex in Stockton, California, where Laura Kidd-Plummer had lived for five years. Nearly a decade earlier, Kidd-Plummer, who will turn seventy this year, had retired from her job in the wardrobe department at the Oakland Coliseum, where she had worked for twenty-one years. She eventually moved to Stockton in search of cheaper rent. After the fire, she and her dog, Poopee, a Pomeranian-Yorkie mix, were left homeless. Ever since, she told me, “I’m just trying to keep my head above water.” She stayed in a motel for a couple of months, which was covered by insurance, and then with acquaintances. In May, she moved into a loft in North Stockton. She was able to make the deposit on the apartment using funds she has received as a participant in the Stockton Economic Empowerment Demonstration, or SEED, a basic-income pilot program that has provided unconditional cash transfers of five hundred dollars per month to individuals over the last year and a half.

Nadaljujte z branjem→