Medijski zakonski trojček, 1. del: Uvod

Jasmina Držanič

Uvod in prikaz najbolj očitnih računskih napak, kjer je za 2,9 milijona EUR preveč ocenjenih prihrankov na proračun in nerazumljivih 25 milijonov EUR.

Po tem, ko je bilo objavljeno, da javna razprava o predlogih za spremembe medijske zakonodaje poteka do 15. 7. 2020, sem prebrala materijo in pripombe nanjo (7 gosto tipkanih strani) oddala 13. 7. 2020.  Kasneje je bilo odločeno, da bo javna razprava vendarle trajala do konca avgusta. V pričujoči seriji tekstov sem pripombe uredila tako, da so komentarji prilagojeni formatu bloga.

Ker je osnovni predmet poželenja zakonskega trojčka nacionalna televizija, moram tule povedati, da sem se večkrat spraševala (ta del leti na različne vodstvene ekipe na MK, ne zgolj na obstoječo), zakaj na Ministrstvu za kulturo ne uporabijo možnosti, da bi za to, kako vzpostaviti ekonomsko vzdržno poslovanje javne radiotelevizije, ki bo hkrati izvajala naloge, ki jih ima po zakonu, ne zaprosijo za pomoč direktorata za kulturo pri Evropski komisiji. Zakaj naš minister (imeli smo tudi ministrico) za kulturo (bodisi sam/a, bodisi v sodelovanju s še nekaj ministri za kulturo v velikostno primerljivih državah) ne zaprosi za instrument tehnične pomoči (Techical Assistance), za vzpostavljanje ekonomsko vzdržne javne radiotelevizije, ki bi izvajala naloge ki so v javnem nacionalnem interesu?

Saj ni samo v Sloveniji težava so-bivanja nacionalne radiotelevizije skupaj z vrsto komercialnih ponudnikov in ni samo Slovenija država, kjer so stroški delovanja nacionalne radiotelevizije, če jih alociramo na prebivalca, višji kot v večjih državah in kjer se tudi prodaja določenih storitev zaradi jezikovne omejenosti težje izvaja. Težave slovenske nacionalne televizije so po vsebini čisto primerljive z nacionalnimi televizijami baltskih držav, Malte, Hrvaške, Cipra ipd. Sistem tehnične pomoči s strani Evropske komisije preprosto pomeni naslednje:

  • EK financira resno analitsko-svetovalno delo (torej, tega dela ne plačuje matična država),
  • EK ima precej zahteven postopek izbire svetovalcev za področje in na tak način se možnosti, da je tveganje o vnaprej dogovorjenih svetovalcih, ki se izvrstno razumejo z lokalnimi političnimi silami in skladno s tem predlagajo trenutni oblasti všečne rešitve, precej zmanjšana. Ne trdim, da takega tveganja ni. Je pa tudi tako, da so pri tem delu še vedno manjši interesi v igri kot pa so bili v eni zelo drugi zgodbi (v mislih imam določanju tega, kaj se prenese na DUTB).

Torej, resno, zakaj smo šli skozi večletno domače trpljenje ob poziciji RTVSLO (od izglasovanega zakona, ki je intelektualno delo Branka Grimsa, naprej), zakaj leta muke ob sejah programskga sveta in leta muk ob iskanju vodstvene ekipe? Zakaj ni nihče od 2008 dalje šel na DG Culture in lepo po pravici povedal, da bi radi spremenili pozicijo RTVSLO na nivo trajno vzdržnega delovanja in da obstaja veliko tveganje, da se domači akterji na to temo ne bodo sporazumeli in da bi bilo dobro, če bi direktorat organiziral mednarodno ekspertno skupino, ki bi potem naredila resne primerjave različnih sistemov in predlagala model za slovensko nacionalno radiotelevizijo, skupaj s predlogom zakona.

Ker tak model verjetno ne bi nobenemu čisto ustrezal, ampak nobeden ne bi neizmerno temu kontriral in bi na koncu sprejeli nekaj, s čemer bi se shajalo. Če nič drugega, bi se vsaj naučili takega postopka.

Ta priložnost se je zamudila tudi sedaj in smo dobili predloge za spremembe treh zakonov in sicer:

  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija – predlog za obravnavo (v nadaljevanju ZRTV 1-C)
  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski tiskovni agenciji – predlog za obravnavo (v nadaljevanju ZSTAgen)
  • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih – predlog za obravnavo (v nadaljevanju ZMED-E)

ZMED-E je pripravila še prejšnja ekipa na ministrstvu za kulturo, pri pripravi je bila vključena tudi stroka, letošnji dodatek pa je postavka, ki govori o skladu za financiranje televizijske produkcije. ZRTV 1-C in ZSTAgen pa sta letošnja izdelka. V ZRTV 1-C se opredeljuje sprememba financiranja, torej 8% od mase RTV prispevka se namenja za dejavnost Slovenske tiskovne agencije in za sklad za financiranje televizijske produkcije. ZRTV 1-C tudi definira izločitev OE Oddajniki in zveze iz RTVSLO, nastala naj bi nova družba in to v 100% lasti države.

Na začetku vseh treh predlogov oko opazi podatkovne napake, ki bi jih moral že student kakega drugega letnika ekonomije sam odpraviti, preden bi oddal svoj izdelek. Na prikazu učinkov sprememb zakona so v tekstu že osnovne računske napake. Opozarjam, da je ta del malce duhamoren, ampak pri zakonskih predlogih je treba natačno brati, ker da se ne prezre hudiča v detajlih…

Pri ZRTV 1-C je najprej navedeno, da bo prihranek na proračun iz postavk Ministrstva za kulturo.

Državni proračun bo tako prihranil sredstva v skupnem znesku 4.949.706,00 EUR, ki so v sprejetih proračunih za 2020 in 2021 že zagotovljena (postavke v nadaljevanju). Dodaten prihranek pa je v tekstu prikazan pri postavki Urada Vlade RS za komuniciranje, in sicer v  2020 in 2021 obakrat po 2.028.000. EUR (pojasnilo za ta znesek v nadaljevanju). Ko se ta prihranek prikazuje v tabeli na naslednji strani, pa je prikazan samo zmanjšan proračunski odhodek v višini 4.949.706,00 EUR, vendar v letu 2021. Tabela in navedeni učinki na proračun so neusklajeni že na nivoju osnovnih identifikatorjev. Ali pa bolj šlampasta razlaga – ko so delali zakonski predlog, so pisali čez prejšnji dokument in niso vsega izbrisali?

Glede na to, da letni znesek Ministrstva za kulturo predstavljajjo naslednji vsebine:

  • Izvajanje zakona o medijih: 2.699.063,00 EUR (leto 2020), 2.699.063,00 EUR (leto 2021);
  • Medijska pismenost: 50.000,00 EUR (leto 2020), 50.000,00 EUR (leto 2021);
  • Programske vsebine in razvoj tehnološke infrastrukture za senzorno ovirane: 172.643,00 EUR (leto 2020), 172.643,00 EUR (leto 2021).

Tako kot je napisana tabela, se razume, da v letu 2020 Ministrstvo za kulturo ne namerava financirati obveznosti, ki jih ima po aktualnem zakon o medijih. Pa da ne namerava letos financirati projekta medijske pismenosti in razvoja infratrukture za senzorno ovirane? Oziroma, da v letošnjem letu ne bodo financirane te vsebine, ker pač ne bodo, v naslednjem letu pa sploh ne bodo in ko se to sešteje, se dobi dveletni znesek trenutnih proračunskih obveznosti Vlade RS do RTVSLO? Ali pa je na delu tista precej zavržna finta, ko se najavi, da se ne bodo financirale niti vsebine za najbolj ranljive skupine in potem sledi upravičen revolt in potem bi ministrstvo blagohotno vrnilo te postavke (222 tisoč EUR) nazaj in reklo, no, a vidite, saj smo upoštevali mnenje javnosti?

Potem v ZSTAgen izvemo, da znesek 2.028.000 EUR predstavlja znesek, ki ga Urad Vlade RS za komuniciranje namenja za delovanje STA (pogodbeno dogovorjeni znesek) na letnem nivoju. Ponovno se v tekstualnem delu opredeljuje, da bo prihranek iz postavk v letih 2020 in 2021. Se pa tu v tabeli pojavlja samo znesek prihranka v letu 2021, ker se predpostavlja, da Ukom v letu 2021 ne bo več plačeval STA, medtem ko bo v letu 2020 še izvedel plačilo. Skratka verjetno sta v ZSTAgen tekstulni in tabelarni del vsaj številčno pravilno zapisana, potem lahko potrdimo, da je napaka v zapisu v ZRTV 1-C.

Dodatno se pa tekst in podatki v tabeli na noben način ne ujemajo v ZMed – E, kjer je v tekstualnem delu navedeno, da bodo prihranki v letu 2021 iz naslednjih postavk:

  • Izvajanje zakona o medijih: 2.699.063,00 EUR (leto 2021);
  • Medijska pismenost: 50.000,00 EUR (leto 2021);
  • Programske vsebine in razvoj tehnološke infrastrukture za senzorno ovirane: 172.643,00 EUR (leto 2021).

In potem so ti zneski sešteti in pride v tabeli prihranek za 2.921.706 EUR prihranka v letu 2021. Ta znesek je enak polovici prihranka, ki je naveden že v prihranku pri ZRTV-1-C. Pregledala sem programski del proračunskih dokumentov (del MK) in nisem našla potrditve, da bi šlo za zneske odhodkov, ki bi bili namenjeni tako za delovanje za vse medije razen RTVSLO, iz česar bi človek dobil potrdilo, da se denar iz postavk izvajanja zakona o medijih, medijska pismenost in razvoj tehnološke infrastrukture v enakem znesku namenja za RTVSLO kot tudi za vse ostale medije) pri citiranih vsebinah. Ker te potrditve ni, ugotavljam, da podatki o prihrankih niso konsolidirani, to pa daje tveganje neresničnega prikazovanja podatkov. Če ni opombe, da gre za znesek prihranka, ki je opredeljen že v predlogu drugega zakona, potem bralec upravičeno domneva, da ni potrebe po konsolidaciji in začne seštevati prihranke. Taka metoda pa je napačna. Skratka, Prikazanih je za 2,9 milijona EUR preveč prihrankov.

Dodatno pa je popolnoma nerazumljivo, odkod bi proračun dobil prihodke v višini 25 milijonov EUR, začenši z letom 2021. Ti zneski se pojavljajo kot novi prihodki v ZMED-E, v celotnem tekstu zakonskega predloga in pojasnilih pa ni niti ene povratno-vzročne zveze, ki bi bralcu potrdila pravilnost zneska 25 milijonov EUR. Torej, od kod naj bi teh 25 milijonov EUR vsako leto prišlo v proračun?

O tem bo govor v naslednjem članku.

%d bloggers like this: