Koliko nas stanejo izjave Janeza Janše?

Leta 2012, ko je Janez Janša prejšnjič v kriznih razmerah vodil vlado RS, in še preden je imel dostop do twitterja, je z nekaj nespretnimi izjavami, ki so mednarodno odmevale, vplival na podražitev zadolževanja za Slovenijo. 

Prva izjava: Janez Janša je 27. junija 2012 v izjavi za Radio Ognjišče povedal, da nas čaka “grški scenarij, če bomo s čakanjem na dvotretjinsko večino morali odlašati do leta 2015”. To izjavo je v ponedeljek 2. julija povzel vplivni Financial Times, za njim pa vsi ostali mediji. Takoj zatem je donos na slovenske obveznice poletel v nebo – vse do 6,89%. Naslednji teden je na srečanju finančnih ministrov EU minister Šušteršič te izjave predsednika vlade označil kot “preveč iskreno” in “nespretno” komunikacijo. Predsednik evro skupine Jean-Claude Juncker je po koncu zasedanja finančnih ministrov z izjavo, da slovenska vlada ne namerava zaprositi za pomoč, očitno pomiril finančne trge, saj je donos na slovenske obveznice spet začel upadati.

Druga izjava: Janez Janša 31.8.2012 v intervjuju za Planet Siol, kjer pove naslednje:

Možnost zadolževanja države, ki je nujno potrebno zaradi vračanja zapadlih kreditov in obresti, je že zdaj skrajno otežena, praktično onemogočena. Oktobra nam grozi nelikvidnost, če nam ne bo uspelo prodati obveznic. Sredi naslednjega leta moramo naenkrat vrniti za dve milijardi evrov dolgov in obresti. To bo misija nemogoče, če jeseni ne sprejmemo potrebnih ukrepov.

Najprej je vplival na podražitev kratkoročne zadolžitve na domačem trgu, saj se je država kratkoročno zadolžila po za 0.5 odstotne točke višji obrestni meri. Neposredna škoda so bili višji stroški obresti za 1.3 mio evrov. Glejte izračun tukaj.

Še večjo škodo pa je Janša z obema izjavama naredil glede dolgoročnega zadolževanja, saj sta sprožili široke mednarodne špekulacije o možnosti bankrota Slovenije. Bonitete so padle, zahtevani pribitki na državne dolgoročne obveznice pa so poletele v nebo. Nenadoma se je Slovenija znašla v fokusu mednarodnega tiska, kar je v skladu z zakonitostjo samoizpolnjujoče se prerokbe obresti na slovenske državne vrednostne papirje še bolj dvigovalo v nevzdržne višine.

Cena Janševega dolgega jezika je vidna v spodnji sliki, in sicer kot razlika med zahtevanimi donosi slovenskih in italijanskih dolgoročnih obveznic.

Slika: Razlike v donosu slovenskih in italijanskih 10-letnih obveznic – dnevni podatki, obdobje 1.5.2012 – 16.10.2012

Cena Janševih izjav

Finančni trgi so zaradi Janševih izjav o možnosti, da Slovenijo morda čaka grški scenarij in da utegne zaprositi za finančno pomoč, postali izjemno nervozni. V začetku avgusta (2. in 3. avgust) sta Moody’s in Standard & Poor’s znižala boniteto Sloveniji na vsega dve stopnji pred statusom “junk”, kar je spet močno dvignilo donose na slovenske obveznice (na 7,45%). Po vrhu 13. avgusta je donos slovenskih obveznic spet začel upadati. Vmes ga je nekoliko vznemirila izjava predsednika vlade v intervjuju za Planet Siol, da nam “oktobra grozi nelikvidnost, če nam ne bo uspelo prodati obveznic”.

Kot kažejo podatki, je to dodatno vznemirilo finančne trge in dvignilo donose. “Šok” je sicer trajal vsega en teden, nakar je donos slovenskih obveznic začel spet upadati zaradi splošnega učinka “Whatever it takes” izjave Maria Draghija julija 2012. Vendar je bilo upadanje dinamike zahtevanih donosov na slovenske obveznice počasnejše od dinamike ostalih držav (celo od Italije).

Toda ključno pri vsem tem je to, kar tako očitno sledi iz slike – slovenski donosi so se močno povzpeli in odlepili od italijanskih zaradi nespretne politične komunikacije vodilnih politikov. Ali z drugimi besedami, Slovenija se je sama pripeljala v situacijo na robu likvidnosti, ker so politiki predvsem s spornimi izjavami vznemirili finančne trge, zaradi česar je cena novega zadolževanja postala zelo visoka. Brez te nespretne komunikacije bi se tedaj leta 2012 Slovenija lahko zadolžila po ceni blizu italijanske, to pa je za 1,5 do 2.5 odstotne točke nižje od realizirane cene zadolževanja.

Upajmo, da tokratno Janševo nespodobno in nedržavniško tvitanje ne bo imelo tovrstnega negativnega vpliva na ceno zadolževanja Slovenije. Vsekakor pa mu mora žena skriti telefon. V dobro Slovenije.

One response

  1. Prikazana škoda v porastu državnih obveznic je le vrh ledene gore.

    Leto 2012 postaja ponovno aktualno. Akter je isti. Poti, ki jih ubira tudi. Opazna razlika je le v spremenjenem predznaku. Če je leta 2012 Janša zategoval pas varčevanja preko vseh skrajnosti, imamo tokrat opravka z ekstremno zapravljivim in razsipnim Janšo.

    Leta 2012 je bil slovenski premier goreč zagovornik fiskalnega pravila, ki je v tistem času koristil le Nemčiji. Danes vemo, da to pravilo ne deluje v prid niti Nemcem. Takratni zagovorniki fiskalnega pravila s premierjem Janšo na čelu so pokazali zelo slabo poznavanje delovanja ekonomije in pa to, da jim je za posledično trpljenje slovenskih državljanov malo mar. Na prvo mesto so postavili brezpogojno poslušnost zmotnim diktatom Merklove, EK in ECB.

    Intervju premierja na radiu Ognjišče 27.6.2012 na finančne trge po mojem mnenju ni imel velikega vpliva, ker ta radio na finančnih trgih poslušajo bolj malo. Nakladanje o tem, kaj bo.., če ne bomo… zlato fiskalno pravilo… vnesli v ustavo, je bilo v tistem času nekaj popolnoma vsakdanjega, dirigiranega in zaukazanega, pričakovanega in zaželenega, ob hkratni obilici apokaliptičnih scenarijev.

    Ključen je bil naslednji dan 28.6.2012, ki ga je Janša preživljal v Bruslju.
    Malo pred izjavo novinarjem v bruseljski palači EU je bil seznanjen s sodbo ESČP, ki je naložila Sloveniji poplačilo krivic, ki jih je z izbrisom povzročila skoraj 30.000 državljanom.

    Janša:

    «Slovenija nima denarja za odškodnine za izbrisane, saj nima niti denarja za nujne potrebe, je danes v Bruslju dejal premier Janez Janša v odzivu na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu glede izbrisanih.«

    vir:https://www.sta.si/1773969/jansa-slovenija-nima-denarja-za-izbrisane

    Takšne »harakiri« izjave finančni trgi na takem mestu iz ust šefov EU držav ne slišijo pogosto, če sploh kdaj. So bomba na finančnih trgih. Slovenske obresti so poletele v nebo. A kot pravi že avtor tega članka, vse bi bilo dobro in vihar bi se polegel, če ne bi imel Janša »vedno prav.«

    Da to dokaže; nam, finančnim trgom, ECB, in EU prične z medijsko kampanjo o katastrofičnosti Slovenije. To trmasto ponavlja in kot dokaz, kako hudo je, vabi EU trojko, da pride reševat Slovenijo, ker on sam je ne more. Takšne izjave so se ponavljale permanentno vse do razpada njegove vlade v začetku leta 2013. S svojimi napačnimi in zmotnimi ocenami ni prenehal niti kasneje, ko je bil že v opoziciji.

    Članek lepo prikaže dvig obrestnih mer zaradi neodgovorne izjave premierja. Pogrešam pa vpliv njegovih kontinuirano podajanih izjav skozi daljše časovno obdobje in v katerih ni prevrednotil svojih sodb do danes. Saj nismo bili oškodovani le zaradi terminskega zvišanja obrestnih mer. Ostali smo brez domačega bančništva, garažno smo razprodali svoja podjetja in kriminalno oplenili lastnike kvalificiranih bančnih obveznosti… Slovenija je ostala »gola in bosa« proti tistemu kar smo prinesli s seboj iz bivše države in še kar zadovoljivo vzdrževali do leta 2013.

    O tem in vzrokih, zakaj smo pristali tako nizko, bi bilo potrebno izdelat temeljito vrednostno študijo. Nujno jo potrebujemo za svoj nadaljnji obstoj in, da se to ne bi več ponovilo. Pa čeprav pravkar podoživljamo reprizo leta 2012 z istimi “harakiri” izjavami istega “premierja”.

    Kakšna bo škoda za Slovenijo tokrat?

%d bloggers like this: