Leta 2012, ko je Janez Janša prejšnjič v kriznih razmerah vodil vlado RS, in še preden je imel dostop do twitterja, je z nekaj nespretnimi izjavami, ki so mednarodno odmevale, vplival na podražitev zadolževanja za Slovenijo. 

Prva izjava: Janez Janša je 27. junija 2012 v izjavi za Radio Ognjišče povedal, da nas čaka “grški scenarij, če bomo s čakanjem na dvotretjinsko večino morali odlašati do leta 2015”. To izjavo je v ponedeljek 2. julija povzel vplivni Financial Times, za njim pa vsi ostali mediji. Takoj zatem je donos na slovenske obveznice poletel v nebo – vse do 6,89%. Naslednji teden je na srečanju finančnih ministrov EU minister Šušteršič te izjave predsednika vlade označil kot “preveč iskreno” in “nespretno” komunikacijo. Predsednik evro skupine Jean-Claude Juncker je po koncu zasedanja finančnih ministrov z izjavo, da slovenska vlada ne namerava zaprositi za pomoč, očitno pomiril finančne trge, saj je donos na slovenske obveznice spet začel upadati.

Druga izjava: Janez Janša 31.8.2012 v intervjuju za Planet Siol, kjer pove naslednje:

Možnost zadolževanja države, ki je nujno potrebno zaradi vračanja zapadlih kreditov in obresti, je že zdaj skrajno otežena, praktično onemogočena. Oktobra nam grozi nelikvidnost, če nam ne bo uspelo prodati obveznic. Sredi naslednjega leta moramo naenkrat vrniti za dve milijardi evrov dolgov in obresti. To bo misija nemogoče, če jeseni ne sprejmemo potrebnih ukrepov.

Najprej je vplival na podražitev kratkoročne zadolžitve na domačem trgu, saj se je država kratkoročno zadolžila po za 0.5 odstotne točke višji obrestni meri. Neposredna škoda so bili višji stroški obresti za 1.3 mio evrov. Glejte izračun tukaj.

Še večjo škodo pa je Janša z obema izjavama naredil glede dolgoročnega zadolževanja, saj sta sprožili široke mednarodne špekulacije o možnosti bankrota Slovenije. Bonitete so padle, zahtevani pribitki na državne dolgoročne obveznice pa so poletele v nebo. Nenadoma se je Slovenija znašla v fokusu mednarodnega tiska, kar je v skladu z zakonitostjo samoizpolnjujoče se prerokbe obresti na slovenske državne vrednostne papirje še bolj dvigovalo v nevzdržne višine.

Cena Janševega dolgega jezika je vidna v spodnji sliki, in sicer kot razlika med zahtevanimi donosi slovenskih in italijanskih dolgoročnih obveznic.

Slika: Razlike v donosu slovenskih in italijanskih 10-letnih obveznic – dnevni podatki, obdobje 1.5.2012 – 16.10.2012

Finančni trgi so zaradi Janševih izjav o možnosti, da Slovenijo morda čaka grški scenarij in da utegne zaprositi za finančno pomoč, postali izjemno nervozni. V začetku avgusta (2. in 3. avgust) sta Moody’s in Standard & Poor’s znižala boniteto Sloveniji na vsega dve stopnji pred statusom “junk”, kar je spet močno dvignilo donose na slovenske obveznice (na 7,45%). Po vrhu 13. avgusta je donos slovenskih obveznic spet začel upadati. Vmes ga je nekoliko vznemirila izjava predsednika vlade v intervjuju za Planet Siol, da nam “oktobra grozi nelikvidnost, če nam ne bo uspelo prodati obveznic”.

Kot kažejo podatki, je to dodatno vznemirilo finančne trge in dvignilo donose. “Šok” je sicer trajal vsega en teden, nakar je donos slovenskih obveznic začel spet upadati zaradi splošnega učinka “Whatever it takes” izjave Maria Draghija julija 2012. Vendar je bilo upadanje dinamike zahtevanih donosov na slovenske obveznice počasnejše od dinamike ostalih držav (celo od Italije).

Toda ključno pri vsem tem je to, kar tako očitno sledi iz slike – slovenski donosi so se močno povzpeli in odlepili od italijanskih zaradi nespretne politične komunikacije vodilnih politikov. Ali z drugimi besedami, Slovenija se je sama pripeljala v situacijo na robu likvidnosti, ker so politiki predvsem s spornimi izjavami vznemirili finančne trge, zaradi česar je cena novega zadolževanja postala zelo visoka. Brez te nespretne komunikacije bi se tedaj leta 2012 Slovenija lahko zadolžila po ceni blizu italijanske, to pa je za 1,5 do 2.5 odstotne točke nižje od realizirane cene zadolževanja.

Upajmo, da tokratno Janševo nespodobno in nedržavniško tvitanje ne bo imelo tovrstnega negativnega vpliva na ceno zadolževanja Slovenije. Vsekakor pa mu mora žena skriti telefon. V dobro Slovenije.