Švedska proti Norveški: norveška Covid strategija je bila bolj učinkovita

Čeprav je liberalna švedska Covid strategija dolgo časa veljala kot zanimiva alternativa ostrejšemu ukrepanju ostalih držav, pa se ni “dobro postarala”. Švedska strategija se je pokazala kot manj učinkovita v primerjavi z norveško v obeh ključnih segmentih: tako na zdravstvenem kot ekonomskem področju.

V prvem valu epidemije je do 1. avgusta 2020 na Švedskem umrlo 5,740 ljudi (dobrih 7% okuženih), vendar je takrat narativa šla v smer, da bo zaradi večje prekuženosti prebivalstva Švedska manj prizadeta v drugem valu. Vendar podatki kažejo ravno nasprotno. Norveška je v prvem valu z bolj restruktivnimi ukrepi uspela hitro sploščiti krivuljo okužb in do 1. avgusta 2020 je umrlo le 255 ljudi.

Švedsko je zdaj zajel drugi val, ki je pristojnim očitno ušel izpod nadzora. Spodnja slika zelo plastično kaže drastično razliko v učinkovitosti pristopa med obema državama glede števila novih okužb. Treba se je zavedati, da v povprečju okrog 5% okuženih pristane v bolnišnici, okrog 1% na intenzivni negi, okrog pol odstotka pa jih umre. Seveda samo v povprečju po državah, na Švedskem je namreč ta odstotek umrlih drastično višji.

Sweden vs Norway Covid strategy

Nadaljujte z branjem→

IMF: Zgodnji lockdown lahko bistveno omeji porast okužb in zmanjša ekonomsko in socialno škodo

jpd's avatarDAMIJAN blog

Zadnji IMF-ov World Econoomic Outlook (WEO Oktober 2020) velik del analize posveča učinkom epidemije Covid ter optimalnosti ukrepov za njegovo zajezitev. Najpomembnejše sporočilo WEO je, da ni bistvenega trade-offa med javnim zdravjem in ekonomskimi koristmi. Ugotavlja, da zgodnji lockdown lahko bistveno omeji porast okužb, s tem pa zmanjša potrebo po dolgotrajnejših ukrepih glede socialnega distanciranja, ki zmanjšujejo mobilnost prebivalstva in imajo s tem trajnejši depresivni učinek na povpraševanje. Države, ki torej špekulirajo glede zaprtja gospodarstva in jim epidemija pobegne izpod kontrole, kot je Janševi vladi, se nato soočijo z večjo ekonomsko in socialno škodo.

View original post 255 more words

Moč opravičila: Jelko Kacin, se slišiva?

Jasmina Držanič

Včeraj je za Covid-19 umrlo 40 ljudi.

Danes pa je vladni govorec za covid-19 tvitnil tole:

https://twitter.com/GovorecCOVID19/status/1326468555215343617

Bistveno bolje bi bilo, če bi vlada RS rekla:

»Prve mesece veliko stvari nismo vedeli in smo se učili in delali napake. Kar sedaj vemo, je, da je najbolj zanesljiv podatek število hospitaliziranih zaradi covid -19, iz tega podatka pa potem ocenjujemo, kakšna je stopnja okužb.

Spoštovani državljani, zdaj vemo, dokler imamo nekje do 5% okuženih med testiranimi, lahko še lokalno identificiramo žarišča in izvajamo ukrepe. Recimo, odredimo karanteno, omogočimo samoizolacijo v turističnih kapacitetah…in za vse to tudi zagotovimo sredstva. (Usmeritev o 5% okuženih med testiranimi je WHO sporočila v maju mesecu, pa smo to nekako preslišali.)

Nadaljujte z branjem→

Ekonomika Covid-19 “for dummies” in opcije za ekonomske in zdravstvene politike

Ko dobim tovrstna podučevanja s strani nekaterih glede tega, kaj narediti v takšni krizi, kot je tale, me najprej presune ta gromozanski prepad med vehemenco podučevanja in neznanjem ekonomije na drugi strani. No, potem se hitro zavem, da pač med zaljubljenci v “podjetniški način razmišljanja” objektivno ni znanja makroekonomije in da je treba začeti zelo pri osnovah.

Nadaljujte z branjem→

Kaj bo koalicija KUL naredila bolje od te vlade

Nekaj poudarkov iz intervjuja v Svet24:

Kakšni bi bili vaši prvi koraki v boju z epidemijo? Kaj bi storili drugače kot trenutna vlada?

Ko bo nova koalicija prevzela vodenje vlade, predvidoma sredi ali konec januarja naslednje leto, bo tega drugega vala epidemije že konec. V nadaljevanju pa bodo ključni trije projekti. Prvič, priprava na tretji val epidemije, ki bo najverjetneje sledil spomladi. Naše zdravstvene zmogljivosti in DSO-je potrebno tako tehnično kot kadrovsko usposobiti za ta val. Ne smemo dopustiti, da se nam zgodi to, kar se je zgodilo Janševi vladi, kjer bo po nepotrebnem umrlo nekaj sto ljudi, ker se pač ni pripravila na ta drugi val in ker je prepozno zaprla javno življenje.

Drugič, potrebno bo sanirati posledice te epidemije na povečanje zaostankov in podaljšanje čakalnih vrst. V ta namen bo treba angažirati precej dodatnih javnih sredstev, da bi te zaostanke v kombinaciji z javnimi in zasebnimi izvajalci zmanjšali in prebivalcem omogočili, da hitreje pridejo do potrebne zdravstvene oskrbe. Predvidevamo, da bo treba v ta namen angažirati vsaj za 1 odstotek BDP dodatnega denarja.

In tretjič, naše zdravstvo je treba pripraviti za potrebe 21. stoletja. Življenjska doba se je podaljšala za več kot 10 let, prebivalstvo se stara in potrebuje več in bolj kompleksne zdravstvene storitve kot pred 30 ali 40 leti. Mi pa za zdravstvo dajemo za okrog 3 odstotne točke BDP manj denarja kot primerljive EU države, ki imajo podobno prebivalstveno strukturo. Zato predvidevamo postopen dvig proračunskih sredstev za zdravstvo za 3 odstotne točke BDP do leta 2025.

Nadaljujte z branjem→

Predlog ukrepov za učinkovitejše soočanje z epidemijo Covid-19

Pripravila strokovno-posvetovalna skupina Koalicije ustavnega loka

Zelo zgodaj v procesu usklajevanja programskih prioritet Koalicije ustavnega loka se je izkazala potreba po posebni strokovno-posvetovalni ekipi (task-force) na temo Covid-19. Ta se je prvič sestala že 19. oktobra, vse od tedaj pa se predsedniki strank in koordinator Jože P. Damijan redno posvetujejo s strokovnjaki s področij epidemiologije, javnega zdravja, vodenja zdravstvenih zavodov, sistema javnega zdravstva in komunikacije.

Na sestanku v ponedeljek, 9. novembra 2020, – mimogrede, prav na dan, ko se je prvič sestal tudi Covid task-force izvoljenega ameriškega predsednika Bidna – so strokovnjaki kot posebej pomembne izpostavili naslednja dejstva in ukrepe:

Nadaljujte z branjem→

Za obvezno volilno udeležbo

Strinjam se s Pio Bedene v Financah, da volilna udeležba kaže na odnos državljanov do države, na njihovo zrelost in na njihovo pripravljenost prevzemanja odgovornosti za prihodnost države. Nizka in še padajoča volilna udeležba kaže, da Slovenci te odgovornosti nočemo sprejeti, hkrati pa smo zelo nezadovoljni z našimi politiki. Če hočemo imeti boljše politike na oblasti, moramo na volitve, sicer nam politike izbira manjšina ideološko motiviranih volilcev. In če sami nismo sposobni sprejeti te odgovornosti za prihodnost države, jo bo potrebno regulirati s strani države. Očitno bo treba sprejeti ukrep obvezne volilne udeležbe. Imajo jo v Belgiji, pa tudi v Avstraliji.

Seveda obstaja za nizko volilno udeležbo hitra rešitev – uvedba obvezne udeležbe na volitvah. V Avstraliji jo imajo že več kot sto let, povprečna udeležba je 95-odstotna, stopnja zadovoljstva z demokracijo pa je druga najvišja na svetu. Pa res potrebujemo za vsako stvar kazen? Nas bo kazen prisilila, da bomo boljši državljani?

Nadaljujte z branjem→

Slabosti vladnega predloga subvencioniranja fiksnih stroškov v PKP6

Vlado velja pohvaliti, da je končno prepoznala problem financiranja fiksnih stroškov podjetij, ki so zaradi epidemije bila prisiljena zapreti ali omejiti svojo dejavnost ali so se jim prihodki močno zmanjšali zaradi splošnega učinka epidemije.

V grobem je predlog ukrepa subvencioniranja nekritih fiksnih stroškov naslednji:

Nekriti fiksni stroški so mesečni nekriti fiksni stroški, ki so ocenjeni v višini ene dvanajstine 30 % letnih prihodkov od prodaje v primeru upada prihodkov več kot 70 % oziroma v višini ene dvanajstine 15 % letnih prihodkov od prodaje primeru upada prihodkov od 40 do 70 %. Do ukrepa so upravičene pravne ali fizične osebe, ki so bile registrirane za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje 1.9.2020, imajo vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona in samozaposleni ter poslovodje družb, kjer so družbeniki, ki bodo na dan uveljavitve zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Hkrati ta podjetja na dan 31.12.2019 ne smejo biti podjetje v težavah (plus dodatni pogoji glede prejema drugih subvencij). Upravičeno obdobje je 1.10. do 31.12.2020 z možnostjo podaljšanja največ za 6 mesecev.

Če povzamem, upravičena podjetja bodo za obdobje treh mesecev lahko dobila subvencijo v višini 1.25% ali 2.5% letnih prihodkov za vsak mesec trajanja ukrepa. Pri čemer je višina subvencije omejena na 1,000 evrov na zaposlenega, morebitna preplačila pomoči pa bo treba vrniti na podlagi ugotovitev FURS.

V čem je problem te ureditve?

Nadaljujte z branjem→