Prekolesariti Parenzano do Poreča vsaj enkrat na leto je podoben imperativ kot vsaj enkrat na leto iti na Triglav. S tem, da je Triglav nosilec slovenske narodno-buditeljske zavesti v času, ko smo bili del avstrijsko-ogrske monarhije, medtem ko Parenzana simbolizira prosvetljeni razvojni model te iste monarhije. Avstrijska krona je pač razumela, da sta za razvoj potrebna tako znanje (obvezno osnovno šolstvo, gimnazije in univerze) kot infrastruktura (železnice, elektrarne, pristanišča in pomorska signalizacija vzdolž celotnega Jadrana itd.). Ta del se je v času histerije “prostega” tržnega gospodarstva izgubil, tudi pri nas. Spodaj ponavljam zapis o avstrijskem razvojnem modelu na primeru Parenzane. Pohvalno je, da je po nekajletnem teženju, tudi z moje strani, tudi pri nas prišlo prišlo do miselnega preskoka v glavah in da so vlaganja v infrastrukturo spet dobila domovinsko pravico in prostor v proračunu. Vendar je to šele začetek preobrata, ki ga moramo narediti.

No, iz kolesarskega vidika spada Parenzana med bisere. Ne morem se nehati navduševati nad nemškimi inženirji, ki so tako čudovito speljali traso, da kljub tudi 17-kilometrskem vzponu nobenemu kolesarju vzpon ni naporen. Edino, kar trpi, sta zadnjica in roke. Kajti hrvaški del poti, predvsem od Kaldanije (km 56) mimo Grožnjana in nato celo pot do Poreča (km 123), je še vedno dokaj grob. Pohvalno je, da so zdaj vsi predori osvetljeni (čeprav so senzorji malce počasni) in da so danes tudi oznake zadnjega dela poti od Višnjana proti Poreču skorajda popolne. In če krenete dovolj zgodaj zjutraj, boste vsaj dve tretjini poti do Poreča vozili v prijetni senci.

Hrvaški del Parenzane ima še eno prednost pred slovensko “konkurenco” (progo med Jesenicami in Trbižem, kjer je prav tako nekoč potekala železniška proga): na slovenski “konkurenci” je bila prejšnji teden “avtocesta” v obe smeri, vsak dan, enostavno neznosno preveč gneče (čeprav je seveda lepo videti cele družine na kolesih), medtem ko sva na Parenzani danes srečala le 5 ali 6 kolesarjev, 2 pohodnici in 2 tekača. Nadaljujte z branjem→

Gospodarska aktivnost, merjena s porabo električne energije (EE), se je julija počasi približevala lanski. Opazna so velika nihanja med posameznimi delovnimi tedni, saj je poraba EE nihala na ravni med 3% in 11% izpod lanske ravni v istih delovnih tednih.

Nadaljujte z branjem→

Vprašanje seveda ni “doklej”, pač pa “zakaj”. Odgovor je v enem stavku: Ker je za Nemčijo trg višegrajske četverice, predvsem Poljske, zelo pomemben, pomembnejši od francoskega in zato bo Nemčija na Svetu EU še naprej gledala skozi prste Morawieckemu in Orbanu. Daljši odgovor pa je v spodnjem komentarju Sławomirja Sierakowskega.

Arguing in support of such conditionality, Dacian Cioloş, the leader of the centrist Renew Europe group, claims that, “This is not aimed against Hungary nor against Poland or any other member state.” Rather, the point is to “ensure that European money no longer finances governments which continuously turn their backs on our fundamental values on a daily basis.”

But it is no secret that in both Hungary and Poland, EU funds are systematically used to finance political or private corruption and fund handouts to political cronies. The most recent example is the takeover of Hungary’s last independent news website, read by millions of Hungarians. Moreover, the governments led by Fidesz in Hungary and Law and Justice (PiS) in Poland are among the least inclined to show solidarity when it comes to accepting refugees or supporting the European Green Deal. Poland, for example, is the only EU member state that has refused to adopt a “net-zero carbon” target for 2050.

Nadaljujte z branjem→

Ta teden je ameriški Bureau of Economic Analysis (BEA) objavil podatek, da je ameriški BDP v drugem četrtletju (Q2) upadel na letni ravni za 32.9%. Ta podatek je seveda šokanten. Prevzela ga je večina medijev in praktično skoraj nihče v medijih tega podatka ni problematiziral.

Problem pa je seveda v podrobnostih: in sicer, prvič, dejansko je ameriški BDP v drugem četrtletju (glede na prvo!) upadel le za 9.5%, in drugič, ta upad BDP v drugem četrtletju je “anualiziran“, pri čemer ta preračun predvideva, da bi se vsako naslednje četrtletje BDP zmanjšal za dodatnih 9.5% glede na prejšnje četrtletje.* In tako pridemo do modrih stolpičev v spodnji sliki, ki kažejo ta šokantni upad BDP na letni ravni (vključno s Q1 2021) za skoraj 33%.

Nadaljujte z branjem→

Ne se zgražat…

Ko so se pred desetimi dnevi končala maratonska pogajanja med članicami v Svetu EU glede razreza 7-letnega proračunskega okvirja EU in posebnega sklada za okrevanje, so vsi voditelji držav nemudoma sporočili domov, da je prav njihova država zmagovalka pogajanj. Vsi so bili videti srečni z izidom pogajanj. Tako “varčna četverica”, ki je bila nasploh proti kakršnimkoli nepovratnim subvencijam, tako tisti, ki so slednjih dobili manj, kot je bilo predvideno v predlogu Komisije, kot tudi Nemčija in Francija. Še nasmeh predsednice Evropske komisije se je zdel ne preveč grenak.

Takšno zadovoljstvo vseh nad izpogajanim je seveda možno samo v primeru povečane vsote, ki se deli. V tem primeru se je ob 1,074 milijardah evrov 7-letnega proračuna pač delilo dodatnih 750 milijard evrov, namenjenih za okrevanje po pandemiji. Tukaj že v osnovi ne more biti veliko osmoljencev, pač pa so razlike lahko samo v stopnji zadovoljstva posameznih članic. In razlike so v stopnji zadovoljstva nad tem, kar je predlagala Komisija in kar je bilo na koncu dogovorjeno. In prav glede slednjega imamo zunanji opazovalci lahko največ pomislekov.

Nadaljujte z branjem→

Večina članic EU že poroča prve ocene dinamike BDP v drugem letošnjem četrtletju. Nemški statistični urad je danes sporočil, da je nemški BDP v drugem četrtletju glede na isto četrtletje lani upadel za 11.7%. Naš statistični urad bo oceno BDP za drugo četrtletje objavil šele sredi avgusta. Glede na ostale dosegljive kazalce, kot so poraba električne energije (podatek do konca junija) in dinamika industrijske prodaje (do konca maja) ter dinamika prodaje storitev (do konca aprila), utegne biti padec slovenskega BDP v drugem četrtletju bistveno večji od nemškega – in sicer nekje v razponu med 18% in 22% glede na isto četrtletje lani.

Vir: SURS; SODO; lastni preračuni in projekcije.

Nadaljujte z branjem→

Užitek

Ekonomija ima sicer hude vsebinske težave, ki so jih v zadnjem desetletju podrobneje obdelali mnogi nepravoverni ekonomisti, čisto na koncu še Binyamin Appelbaum v “The Economists’ Hour: False Prophets, Free Markets, and the Fracture of Society” in Robert Skidelsky v “What’s Wrong with Economics?”.

Vendar pa ima ekonomija podobno velike težave z diskriminacijo. Natančneje, ima težave z diskriminacijo vseh, ki bi se želeli akademsko ukvarjati z ekonomijo, pa niso moški oziroma niso beli moški. Ekonomija ima blazne probleme z belim supermačizmom. Tako velike, da se je Claudia Sahm (do nedavnega vodja oddelka v Boardu ameriškega Feda, sicer pa znana po t.i. Sahminem pravilu glede recesije) odločila o tem javno spregovoriti (glejte spodaj). Spregovorila je o svoji boleči, skorajda tragični izkušnji in o osebnih tragedijah mnogih “ne-belih ne-moških”, ki se niso uspeli prebiti skozi šikaniranja, mobinge in diskriminacijo na svoji karierni poti.

Ekonomija je res sramota.