Švedska proti Norveški: norveška Covid strategija je bila bolj učinkovita

Čeprav je liberalna švedska Covid strategija dolgo časa veljala kot zanimiva alternativa ostrejšemu ukrepanju ostalih držav, pa se ni “dobro postarala”. Švedska strategija se je pokazala kot manj učinkovita v primerjavi z norveško v obeh ključnih segmentih: tako na zdravstvenem kot ekonomskem področju.

V prvem valu epidemije je do 1. avgusta 2020 na Švedskem umrlo 5,740 ljudi (dobrih 7% okuženih), vendar je takrat narativa šla v smer, da bo zaradi večje prekuženosti prebivalstva Švedska manj prizadeta v drugem valu. Vendar podatki kažejo ravno nasprotno. Norveška je v prvem valu z bolj restruktivnimi ukrepi uspela hitro sploščiti krivuljo okužb in do 1. avgusta 2020 je umrlo le 255 ljudi.

Švedsko je zdaj zajel drugi val, ki je pristojnim očitno ušel izpod nadzora. Spodnja slika zelo plastično kaže drastično razliko v učinkovitosti pristopa med obema državama glede števila novih okužb. Treba se je zavedati, da v povprečju okrog 5% okuženih pristane v bolnišnici, okrog 1% na intenzivni negi, okrog pol odstotka pa jih umre. Seveda samo v povprečju po državah, na Švedskem je namreč ta odstotek umrlih drastično višji.

Sweden vs Norway Covid strategy

Drugo področje, kjer se švedska Covid strategija ni izkazala kot bolj učinkovita, pa je gospodarstvo. Norveška je, kot kaže spodnja slika, v prvem valu sicer sprejela precej bolj omejevalne ukrepe kot Švedska, vendar se je norveški BDP zmanjšal bistveno manj (za 2 odstotni točki manj) od švedskega v drugem četrtletju 2020.

Ukrepi in padec BDP Q2-2020_SE-NE

Delno je to sicer posledica različnih gospodarskih struktur med državama (norveški izvoz je bistveno bolj koncentriran – nafta in plin, ribe, ladjedelništvo), pa vendar kaže na to, da se tudi ob zelo liberalnem odnosu do epidemije ni mogoče izogniti padcu gospodarske aktivnosti. Po eni strani se kljub milejšim ukrepom prostovoljno močno zmanjša mobilnost ljudi (in s tem obiski restavracij in nakupovanja), hkrati se poveča negotovost, zaradi katere ljudje odložijo nakupe na kasnejši čas. Na drugi strani pa povečano število okužb povečuje absentizem na delu, zmanjšuje število delovnih ur, povzroča težave med zdravstvenim osebjem itd.

Lockdownu se pač ni mogoče izogniti. In kot so ugotovili v IMF v oktobrskem World Economic Outlooku: boljše je imeti ostre in časovno kratke omejitve, saj so ekonomski in socialni stroški potem manjši, kot pa če epidemiji pustimo, da se razraste.

Zanimivo bo opazovati razliko – v zdravstvenih in ekonomskih učinkih – med Švedsko in Norveško v naslednjih mesecih.

2 responses

%d bloggers like this: