Za obvezno volilno udeležbo

Strinjam se s Pio Bedene v Financah, da volilna udeležba kaže na odnos državljanov do države, na njihovo zrelost in na njihovo pripravljenost prevzemanja odgovornosti za prihodnost države. Nizka in še padajoča volilna udeležba kaže, da Slovenci te odgovornosti nočemo sprejeti, hkrati pa smo zelo nezadovoljni z našimi politiki. Če hočemo imeti boljše politike na oblasti, moramo na volitve, sicer nam politike izbira manjšina ideološko motiviranih volilcev. In če sami nismo sposobni sprejeti te odgovornosti za prihodnost države, jo bo potrebno regulirati s strani države. Očitno bo treba sprejeti ukrep obvezne volilne udeležbe. Imajo jo v Belgiji, pa tudi v Avstraliji.

Seveda obstaja za nizko volilno udeležbo hitra rešitev – uvedba obvezne udeležbe na volitvah. V Avstraliji jo imajo že več kot sto let, povprečna udeležba je 95-odstotna, stopnja zadovoljstva z demokracijo pa je druga najvišja na svetu. Pa res potrebujemo za vsako stvar kazen? Nas bo kazen prisilila, da bomo boljši državljani?

Nam je res nepomembno, kdo nas vodi in kakšno prihodnost določa? Ne bi rekla, saj smo po slovenski navadi z izvoljenimi praviloma nezadovoljni in do njih kritični, pa čeprav za drugačen izid nismo pripravljeni narediti ničesar. Če želimo spremembe, moramo volitvam dati priložnost. Voliti namreč pomeni imeti moč izbire in več kot nas izbira, bolj reprezentativna bo izbira. V diktaturi pač izbire ni.

Že res, da na volitvah odloča večina, a večino sestavljajo posamezni glasovi in manjša, kot je volilna udeležba, večjo moč imajo posamezni glasovi. Izbira voditeljev je v naših rokah, to je temelj demokracije in tega nam nihče ne more vzeti. Vsaj pri tem bi se lahko tokrat zgledovali po Američanih.

Vir: Pia Bedene, Finance

One response

  1. Kaj je to še demokracija ?

    In kakšna naj bi bila kazen za tistega, ki se takšnih »svobodnih in demokratičnih« volitev ne bi hotel prostovoljno udeležiti? Morda denarna v zneskih kot jih predvideva PKP6? Uklonilni zapor?

    Saj to smo pa že imeli. Na nekaj prvih volitvah po letu 1945 so celo bolne in umirajoče s posteljami nosili na volišča. Ampak takratni sistem – kljub besedici “demokratična” v imenu – menda ni bil preveč demokratičen.

    Kaj pa, če tisti, ki ne hodijo na volitve s tem izražajo nejevoljo in nezaupanje do »demokratičnosti« političnega sistema v katerem strankokracija -v nasprotju z zahtevami volivcev- blokira odpravo anomalij političnega in volilnega sistema, ker ji takšen kot je omogoča egalitarno, absolutno in nekontrolirano oblast, brez kakršnekoli odgovornosti ?

    V DZ je za vsako pomembno odločitev npr. za spremembo ustave potrebno zbrati 66 glasov. To pomeni, da se mora glasovanja udeležiti najmanj dve tretjini tistih, ki so h glasovanju vabljeni, sicer predlog- tudi hipotetično – ne more biti izglasovan. Zakaj to ne velja v primeru volitev, ki se jih udeleži manj kot 66% volivcev?

    Zakaj se glas tistih državljanov, ki na volišče ne pridejo pri volitvah ne upošteva?

    Večina volivcev ne hodi na volitve, ker jih besedica »demokratična« v poimenovanju večine strank ne preslepi. Še bolj brezpredmetni so volilni programi strank. Izvoljene stranke po izvolitvi ravnajo popolnoma enako. Po oddanem glasu volivci ostanejo brez kakršnega koli varovala, da bo izvoljeni njihovo voljo zastopal in uresničeval. Namesto subjekta je volivec v obstoječem sistemu objekt.

    Takšne volitve, ko se moramo volivci odločati med votlim in praznim, so žalitev za intelekt marsikoga, zato nam vsem skupaj želim, da gre razmislek v drugo smer od povedanega v članku. Proč od novih zapovedi in represije nad volivci!

%d bloggers like this: