TEŠ 6 or die (januar 29, 2010)
Spomnimo se začetka vladno-šaleškega desanta na javno mnenje glede šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. Vladni energetski direktor Janez Kopač je pojasnjeval usodno energetsko odvisnost Slovenije od TEŠ 6 s tako plastičnimi izrazi, kot so »8-urni energetski mrki«, Uroš Rotnik, direktor TEŠ, pa še nedavno denimo tako: »Že zdaj smo 30-odstotno odvisni od uvoza. Brez šestega bloka pa bi se ta uvozna odvisnost povečala na čez 50 odstotkov«. Nadaljujte z branjem
V tem času so Slovenijo vodile štiri vlade. Pod Janezom Janšo so v Šoštanju pod budnim očesom Jožeta Zagožna, Ivana Atelška in Petra Kotarja projekt pripravili in pod pogoji švicarskega prava podpisali ključno, 800 milijonov evrov vredno pogodbo z Alstomom. Ta, naključno ali ne, ni vsebovala protikorupcijske klavzule. Pod Borutom Pahorjem sta Matej Lahovnik in nekdanji svetovalec TEŠ Franci Križanič poskrbela za to, da je TEŠ 6 z nakazili več sto milijonov evrov Alstomu odšel na pot brez vrnitve. Pod drugo Janševo vlado je projekt dobil za skoraj pol milijarde državnih jamstev. V času vlade Alenke Bratušek pa je njegovo vodenje spet prevzel Rotnikov krog. Nadaljujte z branjem
Zadnji podatki, ki jih navaja Economist, kažejo, da ima Kitajska med top-10 največjimi bankami na svetu kar 4 banke. Pri tem ima prvič v sodobni zgodovini tudi največjo banko – ICBC. “Problem” kitajskih bank je seveda v tem, da so v državni lasti – ne morejo propasti, saj jih država vedno znova rešuje. Tudi v sedanji situaciji, ko kitajsko gospodarstvo pestita zmanjševanje stopnje rasti ter nepremičninski balon in balon na kapitalskem trgu. Lahko pa seveda to potegne navzdol Kitajsko kot celoto. To je pa zgolj vprašanje časa. Pri tem tudi centralnoplanski sistem ne pomaga.
Bine Kordež
Nedavno smo lahko v enem izmed dnevnih časopisov prebrali obširnejši prispevek o prilivih z naslova davka na dohodek pravnih oseb (davek na dobiček preprosteje). Povod je bil seveda rebalans proračuna, po katerem se za letos predvideva le 250 milijonov evrov teh prihodkov ali več kot polovico manj glede na lanske prilive (577 milijonov v 2012). Tako novinarka kot gost takšen upad pojasnjujeta predvsem s poslabšanjem gospodarskih razmer, vse slabših poslovnih rezultatih in posledično nižje plačanimi davki. Da so razmere težke, seveda drži, a vseeno je nižji priliv davkov iz dobička posledica drugih razlogov. Nadaljujte z branjem
Aleš Praprotnik
Tako v finančnem tisku kot tudi v običajnih dnevnih časopisih je moč zaslediti kar nekaj člankov, ki pričajo, da slovenske banke ne opravljajo dobro svojega najpomembnejšega poslanstva – financiranja gospodarstva. Oteženi pogoji pridobitve posojil, višje garancije in visoke obresti so razlogi, da podjetja vire financiranja iščejo drugje, med drugim tudi pri drugih podjetjih ali celo pri oderuških posojilodajalcih.* Nadaljujte z branjem
Črt Kostevc
Mnogi z neverjetno lahkoto kličejo po omejitvi uvoza iz globalnih trgov ali zaščiti slovenskega interesa pred tujci, ker smatrajo, da bodo tako zaščitili najbolj ranljive (proizvodni delavci, manjši dobavitelji, kupci), redki pa so tisti, ki bi, če si izposodim primer globalizacijskega skeptika Danija Rodrika, preprečili uvoz žarnic, zato da bi zaščitili domače proizvajalce sveč. Ludistov, ki bi preprečevali tehnološki napredek za doseganje svojih ozkih ciljev, torej ni videti. Primarno verjetno zato, ker so si izbrali politično bolj sprejemljivo tarčo v globalni trgovini in kapitalskih tokovih. Tako globalizacija kot tehnološki razvoj prispevata k izgubi domačih delovnih mest v določenih segmentih gospodarstva, vendar je prispevek slednjega v zadnjih tridesetih letih dominiral (IMF, 2007). * Nadaljujte z branjem
Kot povzema Nate Silver na blogu FiveThirtyEight, so zaradi zadnje afere, sprožene s Snowdenovim “žvižgaštvom” glede masovnega prisluškovanja NSA, Američani precej spremenili mnenje glede razmerja med svobodo in varnostjo. Še pred tremi leti je raziskava Quinnipiac pokazala, da se 63 % Američanom ni zdelo, da je vlada šla predaleč z omejevanjem zasebnih pravic zaradi večje varnosti. V najnovejši raziskavi jih tako misli le še 40 % anketiranih. Zanimivo je, da se je največja sprememba (proti vladnemu omejevanju pravic) zgodila med volilci Republikancev. Po drugi strani pa je res, da delež anketiranih, ki podpirajo vladno omejevanje zasebnosti z namenom večje varnosti, z oddaljenostjo od 11. septembra 2011 trendno upada. Nadaljujte z branjem
Bine Kordež
V izhodiščih predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2013 piše, da je sprememba potrebna zaradi poslabšanih makroekonomskih razmer v primerjavi z napovedmi v času priprave. Če bi rebalans pripravljale iste osebe kot so trenutno veljavnega, potem bi takšno pojasnilo še lahko razumeli. V trenutnih razmerah pa bi bilo prav zapisati, da so bile nekatere ključne postavke tudi v času sprejemanja popolnoma nerealne. Ali je bilo tako sprejeto namenoma (za boljši vtis, za »zavajanje« koga, mogoče zaradi kakšnih upravičenih razlogov, ki jih ne poznamo), ali nevede, po napaki – ne bi ugibal. Dejstvo pa ostaja, da so nekateri predvideni prihodki in izdatki brez realne podlage in zahtevajo prilagoditev oz. rebalans. Poglejmo samo tri postavke, katerih odstopanje dosega milijardo evrov. Nadaljujte z branjem
Nismo potrebovali primera Balkanski bojevnik ali neupravičenega zadrževanja in nato podobno spornega izpusta Hilde Tovšak iz pripora, da bi videli, da je sodni sistem največja sramota te države. Dovolj bi bilo, če bi pogledali že dva preprosta podatka, in sicer da ima Slovenija na prebivalca največ sodnikov med članicami EU in da hkrati po podatkih Svetovne banke Doing Business 2013 v Sloveniji sodni postopki v standardnem gospodarskem sporu trajajo daleč najdlje v EU ter Evropi nasploh. Povprečen gospodarski spor v Sloveniji do izreka pravnomočne sodbe traja 1,290 dni ali 3,5 let. Slovenija je v tem pogledu med 183 državami na 172. mestu. Za nami ni nikogar iz Evrope, le Afganistan in še nekaj držav. Na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji so sodni procesi več kot polovico krajši, v Albaniji pa trajajo le eno leto. Sodstvo je sramota te države. Trikrat slabše je kot v Albaniji.* Nadaljujte z branjem
V zadnjem desetletju niso samo internetni brskalniki (Google, Yahoo, etc.) ali borzno poslovanje postali domena zmogljivih algoritmov, ki tečejo na superračunalnikih, pač pa tudi spremljanje komunikacij s strani policije, uradnih in zasebnih tajnih služb. Ta članek v Guardianu, ki ekskluzivno objavlja NSA leakse iz Snowdenovega arhiva, pojasnjuje, kako policija uporablja algoritme za iskanje “signalov” v “hrupu” velike količine komunikacijskih podatkov (big data). Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.