Odgovor na naslovno vprašanje je lažji od odgovora na vprašanje ali obstaja življenje po smrti. Čeprav se z odgovorom prebivalci Irske, Grčije, Španije in Portugalske ter večina ministrov njihovih vlad ne bi strinjali. Seveda po ostri vladni politiki varčevanja (oziroma fiskalni konsolidaciji, kot se temu uradno reče) obstaja lepši jutri. … le prvih pet let je hudo težkih. Nato pa se vse začne od začetka, podobno kot po vojni. * Nadaljujte z branjem→

Pri nas se javnost mnogokrat zgraža nad komuniciranjem med ekonomisti glede aktualnih tem ekonomske politike. No v tujini ni nič drugače.  Komunikacija glede pravilnosti politike varčevanja med nemškimi ekonomisti ali med ameriškimi ekonomisti ni potekala nič bolj v rokavicah kot pri nas. Kvečjemu manj. Podobno se dogaja glede tega, kdo bo imenovan za naslednjega predsednika ameriške centralne banke Fed, kjer se odvija zanimiva besedna bitka med podporniki in privrženci glavnih dveh kandidatov. Nekaj linkov in citatov na aktualna mnenja najbolj vplivnih kolumnistov, ekonomistov in blogerjev. Za razumevanje ozadja pa prej preberite še Bitka za naslednika Bernankeja na čelu FED. Nadaljujte z branjem→

V ZDA se je v zadnjih dveh tednih močno ogrelo politično ozračje zaradi iskanja primernega naslednika Bena Bernankeja na čelu ameriške centralne banke Fed. Bernankeju se drugi mandat izteka konec januarja 2013, predsednik Obama pa naj bi novega predsednika Fed izbral septembra. Glavna kandidata naj bi bila Lawrence Summers, sedanji predsednik Sveta ekonomskih svetovalcev predsednika Obame, znan po svoji kontroverznosti v številnih vlogah, in Janet Yellen, podpredsednica Fed. Kot tretji kandidat se omenja tudi Donald Kohn, nekdanji podpredsednik Fed. Izbor je dober, od izbire pa bo odvisen odnos Fed do bodoče monetarne politike in deregulacije ameriškega finančnega sistema. Nadaljujte z branjem→

Implementation of fiscal consolidation by advanced economies in coming years needs to take into account the short and long-run interactions between economic growth and fiscal policy. Many countries must reduce high public debt to GDP ratios that penalize long-term growth. However, fiscal adjustment is likely to hurt growth in the short run, delaying improvements in fiscal indicators, including deficits, debt, and financing costs. Revenue and expenditure policies are also critical in affecting productivity and employment growth. This paper dicusses the complex relationships between fiscal policy and growth both in the short and in the long run. Nadaljujte z branjem→

This paper considers by far the largest firm level dataset (more than 90,000 firms) used by any study on the spillover effects of FDI. The main novelty of the paper is the explicit control for various sources of firm heterogeneity when accounting for different effects of FDI on firm performance. Controlling for these variables leads to some interesting results, which contrast with the previous empirical work in the field. We find that horizontal spillovers have become increasingly important over the last decade, and they may even become more important than vertical spillovers. Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

V zadnjih tednih imamo to srečo, da obstaja Portugalska, ki je, podobno kot Slovenija, hitro prehodila pot od vzorne študentke do nekoga, ki pri učenju rabi pogoste inštrukcije in izdatno motiviranje. Slovenija, ki varčevalne lekcije prav tako še ni docela osvojila, zdaj z lažjim srcem spremlja, da se je strog učiteljev pogled, pa čeprav zgolj za trenutek, preusmeril na Iberski polotok. Kot mnoge generacije učencev v šolskih klopeh, ki so se v določenem trenutku izognile razgaljanju svojega neznanja pred razredom, tudi Slovenijo preveva varljiv občutek olajšanja in zmotno prepričanje, da bomo ob prihodnjem izpraševanju bolje pripravljeni. * Nadaljujte z branjem→

Medtem ko se Rusi hecajo z Američani glede Snowdena, pa ima “Snowdnov efekt” lahko bistveno hujše posledice od zgolj razkritja vseobsežne ameriške prisluškovalne mreže, zardevanja Googla in lastnikov socialnih omrežij zaradi nečednega sodelovanja z ZDA in razkrivanjem zasebnih podatkov uporabnikov, ohladitve odnosov med Rusijo in ZDA ter nelagodnosti Merklove glede tega, kako tesno je nemška vlada sodelovala z NSA in kako ekstenzivno je uporabljala ameriške algoritme za filtriranje ogromne količine zasebnih podatkov, ki so jih Američani pridobivali o nemških državljanih in jih dali na voljo nemški vladi. Snowden je pomemben predvsem, ker je odprl vprašanje varnosti zasebnih podatkov pred nepoklicanimi osebami. Če Google omogoča dostop do zasebnih podatkov posameznikov in podjetij ameriški vladni NSA, lahko tak dostop proti plačilu omogoča tudi zasebnim družbam. Se vec, do njih lahko pride (skorajda) kdorkoli.

Nadaljujte z branjem→

Vem, da večina mojih akademskih kolegov ne mara Paula Krugmana (“ker je keynesianec” in “ker se vsak dan dela pametnega”). Kar je sicer meni vseeno: briga me ali je neoliberalec ali keynesianec ali mencingerijanec, strinjam se z njegovim pogledom, da imamo tokrat opravka s krizo povpraševanja in da je to mogoče prvenstveno reševati z ukrepi na strani spodbujanja povpraševanja (ob seveda komplementarnih ukrepih na strani ponudbe ter večje učinkovitosti javnih financ). Ampak glede Krugmanove zadnje kolumne, kjer je (briljantno) primerjal KItajsko s kolesom, ki se bo zaletelo v zid, bi se pa verjetno utegnili vsi strinjati. Nadaljujte z branjem→

Zakon naj bi tako okrepil bančno poslovno prakso zunajsodne poravnave, ki jo lahko trenutno strnjeno ocenimo kot: prepozno, prepočasi in premalo odločno. Banke bi dobile dodatna pravna orodja za hitro prestrukturiranje dolžnikov, pri čemer pa bi nekooperativne banke plačale tudi določeno ceno. Predlog poravnave, izglasovan s kvalificirano večino upnikov, bi postal zavezujoč za vse upnike v enakem položaju. Za glasovanje zavarovanih upnikov bi lahko upoštevali tudi ekonomsko vrednost terjatev. Pri »prisilnem sodelovanju« takih upnikov pa bi lahko veljalo načelo ohranjanja dolgoročne ekonomske vrednosti zavarovanih terjatev. Nadaljujte z branjem→