Kot sem napovedal že zjutraj, so naša pričakovanja glede dinamike okužb na podlagi vhodnih podatkov NIJZ lahko bistveno preveč optimistična. NIJZ je danes sporočil, da je bilo do 14. ure že 89 primerov okužbe z virusom COVID-19, do 18. ure pa 96 (naš model je kazal 76). Nov vhodni podatek v model tako bistveno dvigne bodočo trajektorijo ugotovljenih okužb – namesto zgornjega števila ugotovljenih okužb okrog 640 se dvigne na raven okrog 810. Pri tem sem upošteval pesimistični (italijanski) scenarij dinamike, saj bo glede na počasnost reagiranja slovenskih oblasti ta očitno bolj ustrezen pokazatelj (in najbrž še preveč optimističen).

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Tomas Pueyo je v odličnem članku pripravil analizo poteka pandemije KV na Kitajskem in širše v svetu ter na tej podlagi ocenil, kaj nas čaka, če ne bomo pravilno ukrepali.

Ugotovitve analize so naslednje:

• Uradno ugotovljene okužbe zamujajo za dejanskim stanjem za 12 dni, v glavnem zato, ker traja nekaj časa, da se pri okuženih pokažejo simptomi. Medtem pa navidezno zdrav, vendar že okužen pacient, virus prenaša naprej. Zaradi ekspotencialne rasti okužb to pomeni, da je v tem trenutku okuženih za 5 do 10-krat več, kot jih uradno zaznavamo. Torej je situacija bistveno slabša, kot si mislimo. Za Slovenijo to pomeni, da je okuženih že 300 do 600, ne pa le 57 ljudi. Španija in Francija imata že sedaj nekaj deset tisoč okuženih, medtem ko jih uradno zaznavata pod tisoč. Wuhan je bil v totalni blokadi že pri 200 uradno okuženih.

Vir: Tomas Pueyo

Nadaljujte z branjem→

Hrvaški epidemiolog Igor Rudan, trezen in razumen strokovnjak, v novem zapisu diskutira ukrepe za zaustaitev širjenja virusa COVID-19: drastičnega (s popolno karanteno) ali neoliberalnega (Trumpovega). Po drastičnem konceptu s popolno karanteno (glejte spodaj), pravi, da bi lahko Hrvaška v dveh mesecih popolnoma obvladala virus. Vendar je cena za to, da se reši kakšnih 10,000 življenj, zaustavitev gospodarstva, uničena turistična sezona, recesija in socialna beda. Pravi, da bi veliko ljudi umrlo zaradi bolezni, ki sledijo iz socialne bede.

Po neoliberalnem pristopu, ki ga najbrž testira ameriški predsednik Trump, se pač pusti, da se virus širi in pobere svojo ceno – ubije najbolj ranljive skupine ljudi in tako sprosti pritisk na zdravstvene in pokojninske blagajne. Rudan ocenjuje, da bi po tem pristopu bilo na Hrvaškem morda 10,000 smrti več kot sicer, bi pa se (morda) rešili recesije in njenih socialnih in zdravstvenih posledic.

Kot sem videl v ponedeljek pri Studiu City, se naši gospodarstveniki in visoki predstavniki ministrstva za gospodarstvo nekako spogledujejo s tem neoliberalnim modelom. Raje vidijo, da gospodarstvo teče še naprej, kolikor se da, kot da pride do dodatnega upada rasti zaradi protikoronavirusnim ukrepom.

Nadaljujte z branjem→

S časom smo dobili tudi že prve analize širjenja korona virusa (COVID-19). In te kažejo “lepo” matematično lastnost, in sicer da je rast števila obolelih eksponentna, s stopnjo rasti 33% na dan. To pomeni, da se število potrjenih obolelih primerov podvoji prej kot v 3 dneh. Spodnja slika prikazuje dinamiko širjenja za ključne države in kaže, da večina držav sledi tej matematični trajektoriji oziroma na nekoliko višji ravni. Izstopajo le azijske države, predvsem Hongkong in Singapur, ki sta z radikalnimi ukrepi (stroga karantena, hitro zaprtje šol itd.) izjemno ublažili dinamiko novih okužb.

Vir: Financial Times

Če to dinamiko primerjamo s slovenskimi podatki (vzel sem podatke NIJZ, ki pa niso zelo ažurni, saj večinoma poroča podatke do 14. ure tekočega dne), vidimo, da je slovenska trajektorija širjenja virusa na višji ravni od teoretske. Tudi trend kasneje v prvih 7 dnevih po začetku je nekoliko višji. Razlogi tičijo tudi v tem, da je bila reakcija slovenskih oblasti na izbruh krize v Italiji zelo benigna – ni bilo takojšnjega zaprtja italijanske meje po izbruhu epidemije v Italiji, od koder je prišel virus tudi v Slovenijo, ni bilo obveznega navodila po obvezni 14-dnevni samoizolaciji posameznikov, ki so prišli iz ogroženih območij, ni bilo zaprtja šol in vrtcev, univerz in drugih potencialnih žarišč itd.

Nadaljujte z branjem→

Če število potrjenih okuženih normaliziramo na prvi dan izbruha, postane očitno, da sta Nemčija in Francija glede širitve korona virusa še slabši od Italije:

Nadaljujte z branjem→

Ponavlja se nam leto 2008. 15. septembra 2008 je kolapsnila banka Lehman Brothers, kar je finančne trge pahnilo v paniko in vsesplošno razprodajo. Še bolj pomembno pa je, da so v trenutku zamrznili medbančni trgi, kar je onemogočilo refinanciranje finančnim institucijam, posledično pa tudi bančnim strankam, kar je izzvalo največji kreditni krč in dolžniško krizo sodobnoega časa v razvitih državah.

Panika je bila vsesplošna. Razen v ZDA, kjer je FED pod vodstvom Bena Bernankeja bliskovito zagotovil bankam praktično neomejeno likvidnost po zelo nizki obrestni meri, odhajajoča Busheva administracija pa je že oktobra pripravila načrt za rešitev bank in zavaroalnic (bail-out) in ga tudi izvedla s hitrim podržavljanjem.

Le EU je mencala. Takrat, oktobra 2008, sem v Ljubljano povabil tedanjega prvega ekonomista Evropske komisije (EK) Vitorja Gasparja (kasneje je bil portugalski finančni minister, danes pa je na IMF), da predstavi ukrepe EK in EU kot celote proti veliki recesiji, ki se je obetala. Decembra 2008, ko je prišel, sem ga najprej peljal k tedanjemu finančnemu ministru Franciju Križaniču, nato pa smo na Ekonomski fakulteti imeli velik javni dogodek, kjer je Gaspar govoril o ukrepih EK, na okrogli mizi pa so naši visoki predstavniki diskutirali o potrebnih ukrepih za zajezitev krize. Vendar Gaspar ni povedal ničesar pomembnega. Ker ni imel ničesar za povedati. Razen uradnega odziva EK, kot ga povzemam spodaj:

Nadaljujte z branjem→

Tej Gonza in David P. Ellerman (Inštitut za ekonomsko demokracijo)

Virus COVID-19 ustvarja krizo tako za slovenska kot evropska podjetja. Največji udarec bodo občutila podjetja v potovalnem, turističnem in nastavitvenem sektorju, pa tudi v drugih panogah zaradi problemov v dobavni verigi. Lastniki podjetij se že oglašajo: »Vpliv virusa je tu, prihodki upadajo, pričakujemo lahko odpuščanja.«

Pomembno je, da se lastniki podjetij zavedajo vseh možnosti, ki so jim na razpolago. Rešitve morajo poskrbeti tako za njihova podjetja (jih obvarovati pred nepotrebnimi slučaji), prav tako pa morajo biti obzirna do blaginje delavcev, ki običajno težko premostijo začasen upad osebnih prihodkov.

Podjetja v lasti zaposlenih po vsem svetu slovijo tudi po veliki fleksibilnosti, ko se znajdejo v krizi likvidnosti. Namesto, da bi nižali stroške z nepotrebnim odpuščanjem delavcev, se zaposleni običajno uskladijo, da znižajo svoje dohodke do te mere, da podjetja preživijo udar kratkoročne ali srednjeročne krize. 

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Epidemija koronavirusa Covid-19 (KV) je zajela tudi Evropo, in to ni več samo problem geografsko in miselno oddaljene Kitajske. Lahko govorimo o pandemiji, ki bo oziroma je že zajela cel svet. Je samo še vprašanje tedna ali 10 dni, ko bo pandemija razglašena tudi za ostale evropske države.

V naši bližini je najhuje v Italiji, ostale evropske države ji z zamikom sledijo. Če si malo podrobneje ogledamo situacijo pri sosedih, so ugotovitve, ki jih podajam v nadaljevanju, zaskrbljujoče:

Nadaljujte z branjem→

Zelo zanimive so matematične značilnosti širjenja koronavirusa. Gre za eksponentno rast števila (ugotovljenih) okuženih v prvih 10-15 dnevih – z dnevno stopnjo rasti 33%! Število ugotovljenih okuženih se podvoji v prej kot 3 dneh. Nato se dinamika rasti upočasni.*

Vendar ne sama po sebi, pač pa zaradi zaščitnih ukrepov. Pri katerih pa je daleč najbolj učinkovit ukrep popolna karantena. Če zapreš dotoke virusa in zapreš žarišča, se virus ne more širiti naprej in izveni. Hkrati pa medicinske ustanove lažje tehnično in kadrovsko obvladajo situacijo in obolele. Velja si prebrati razumno in znanstveno podloženo razlago epidemiologa Igorja Rudana.

Nadaljujte z branjem→

Italijanski zdravnik Daniele Macchini iz bolnišnice v Bergamu opisuje dramo v bolnišnici v tednu, ko se je okužba s koronavirusom razširila. Zveni kot poročilo z vojne fronte. Se naši strokovnjaki in bolnišnično osebje zavedajo, kaj jih čaka čez nekaj dni?

1/ I may be repeating myself, but I want to fight this sense of security that I see outside of the epicenters, as if nothing was going to happen “here”. The media in Europe are reassuring, politicians are reassuring, while there’s little to be reassured of. #COVID19 #coronavirus

2/ This is the English translation of a post of another ICU physician in Bergamo, Dr. Daniele Macchini. Read until the end “After much thought about whether and what to write about what is happening to us, I felt that silence was not responsible.

3/ I will therefore try to convey to people far from our reality what we are living in Bergamo in these days of Covid-19 pandemic. I understand the need not to create panic, but when the message of the dangerousness of what is happening does not reach people I shudder.

4/ I myself watched with some amazement the reorganization of the entire hospital in the past week, when our current enemy was still in the shadows: the wards slowly “emptied”, elective activitieswere interrupted, intensive care were freed up to create as many beds as possible.

5/ All this rapid transformation brought an atmosphere of silence and surreal emptiness to the corridors of the hospital that we did not yet understand, waiting for a war that was yet to begin and that many (including me) were not so sure would ever come with such ferocity.

6/ I still remember my night call a week ago when I was waiting for the results of a swab. When I think about it, my anxiety over one possible case seems almost ridiculous and unjustified, now that I’ve seen what’s happening. Well, the situation now is dramatic to say the least.

Nadaljujte z branjem→