Kaj prinaša nova koalicija: Življenje po Janši, liberalno demokracijo in razvoj

Nekaj odlomkov iz petkovega intervjuja v Večeru:

Kako dolgo ima iniciativa KUL rok trajanja? Do kdaj mora biti realizirana? Naslednje leto namreč Slovenija predseduje Svetu EU. Si lahko Slovenija privošči, da takrat pride do menjave vlade?

„Če bo šlo vse idealno, bi od začetka te pobude do tega, da se s konstruktivno nezaupnico zamenja vlada, minila približno dva meseca. Predvsem je tukaj problem zaradi volilnega kongresa stranke DeSUS, ki je postavljen na konec novembra. To nam malce podaljšuje celo zadevo. Težko je pričakovati, da se bo stranka prej opredelila do vstopa v neko drugo koalicijo, preden to predebatirajo in potrdijo na samem kongresu. Če bi se DeSUS odločil vstopiti v to koalicijo, pa tudi SMC, bi lahko bila sredi decembra izglasovana konstruktivna nezaupnica, v sredini januarja pa bi že lahko začela delovati nova vlada. Samo predsedovanje Svetu EU pa ni tako velik problem, saj danes Evropski svet vodi celo zadevo, zato ne more prihajati do kiksov. Predsedovanje lahko vodi tudi vlada v odhajanju. Imeli smo primere predsedovanja v državah celo brez vlade ali z volitvami med predsedovanjem.“

Slovenija se pod aktualno vlado vse bolj umešča v evropski iliberalni tabor, kar je tudi zagata za Bruselj. V Bruslju verjetno ne bodo zelo zaskrbljeni, če pred ali med predsedovanjem pade vlada?

„Točno to. Spreminjanje nacionalnih politično-strateških prioritet je bil eden od razlogov, zakaj smo pripravili pobudo KUL. Slovenija se nevarno približuje drugi strani, uničujejo se demokratične pridobitve po padcu socializma. Oddaljujemo se od jedra progresivnih držav. V Evropi noben ne gleda pozitivno na stvari, ki se dogajajo v Madžarski, Poljski ali na Češkem. Menim, da bi bila v EU s simpatijo sprejeta sprememba oblasti, ki bi bila bolj liberalno, progresivno usmerjena, stran od tako nazadnjaško usmerjenega višegrajskega bloka.“

Spomnil bi vas na vašo kandidaturo za guvernerja Banke Slovenija leta 2018. Iste stranke kot vas niso uspele izvoliti za guvernerja, ko so bile na oblasti, vas zdaj predlagajo za še višjo, premiersko funkcijo. Od kje tak preskok, kaj se je spremenilo?

„Ključna sprememba je, da takrat ni bil na oblasti Janša, ni bilo nevarnosti za demokracijo v tej državi in da bo razmontiral demokratično ureditev, ki jo imamo. To je ključni element, ki vpliva na to, da se stranke poenotijo na kandidatu, ki bi skupaj z njimi poskušal te procese zaustaviti in jih obrniti v drugo smer. Takrat sta bila eksplicitno proti moji kandidaturi SAB, ker so pač imeli drugega kandidata, ki je imel drugačne poglede do reševanja bančne luknje kot pa jaz.“

Kdo je po vaše lider opozicije? Šarec ali Fajonova?

„Vsi štirje so liderji. Problem pri nas je, da imamo na levi sredini celo šest strank. Ta teritorij je premajhen za vse.“

Občutka, da bi vas opozicijski četverček strank poskušal izkoristiti v smislu, češ da javnosti pokažejo, da nekaj delajo, pripravljajo alternativo, vlade v tako zahtevnih razmerah pa zares ne želijo prevzeti, nimate? So iskreni? Pa vi?

„Zame bi bil idealni scenarij, da to zgodbo pripeljemo do konca, do oblikovanje alternative s šesterico ali sedmerico strank, potem pa da se uspejo dogovoriti o tretjem kandidatu za mandatarja. S tem bi bilo moje poslanstvo izvršeno. Zdaj ko so vse štiri stranke vstopile v proces oblikovanja nove koalicije, nihče iz tega ne more izstopiti. To je sreča za Slovenijo, saj bo tisti, ki bo izstopil, krivec za razpad demokratične alternative. So ujetniki tega prvega koraka. Če se je mogoče zdelo, da je na začetku kdo delal s figo v žepu, si danes tega ne more več privoščiti, saj bo glavni krivec za to, da ni prišlo do zamenjave škodljive vlade. Če me poskušajo zlorabiti, je super, če to privede do končne pozitivne rešitve, ki bo boljša za Slovenijo kot to, kar imamo danes.“

A propos tretji človek, ki ga omenjate. Ste se že srečali z najverjetnejšim novim predsednikom stranke DeSUS Karlom Erjavcem? Erjavec se v nekih političnih spinih pojavlja kot nekakšen alternativni alternativni kandidat za mandatarja. Pa tudi pridobitev DeSUS-a v KUL bo pogojevana, saj ni pričakovati, da bi kožo poceni prodali?

„Lahko samo rečem, da pogovori potekajo, ves čas so potekali, ne morem pa povedati s kom in kaj je bilo kdaj dogovorjeno. Kar pa se tiče vstopa DeSUS-a in SMC, pa tudi NSi, lahko povem, da je usklajeni program nove koalicije narejen tako, da že vključuje programske točke in prostor, kjer lahko oni dodajo svoje razvojne prioritete. Popolnoma smo odprti za to, da lahko omenjene stranke uvrstijo ključne prioritete v ta program in jih tudi uresničijo. Se pravi, vse to, kar so te stranke dobile pod vlado Janeza Janše, lahko dobijo v naši koaliciji. Plus še eno zadevo. Dobijo tudi življenje po Janševi vladi. Ker za DeSUS, sploh pa za SMC, je precej jasno, da če bosta vztrajala do konca v Janševi vladi, jih po naslednjih volitvah ne bo več v parlamentu.

DeSUS bo, kot se napoveduje, lažje zlomiti kot poslance SMC? Slednji so javnomnenjsko mrtvi. Kako jih boste prepričali? Bo obljuba preživetja v vaši koaliciji zadostovala? Ali bi treba pristopiti s konkretnimi kadrovskimi rešitvami za vsakega poslanca?

„Naša strategija je zelo preprosta. Prvič, menimo, da spadajo v liberalni blok, levosredinski blok in ne v Janšev iliberalni blok, kjer se evidentno ne počutijo dobro. Drugič, dali jim bomo boljše pogoje, kot jih imajo danes v vladi, tudi iz vidika kadrovskega razreza. Tretjič, dajemo jim opcijo življenja po Janševi vladi, da preživijo iz vidika svojih političnih karier prek leta 2022. Dajemo jim perspektivo preživetja na daljši rok, kot če ostanejo v Janševi koaliciji, kjer bo na volitvah leta 2022 zanje konec.“

NSi je verjetno že preveč interesno ugnezdena v Janševo vlado, podpredsednik stranke je denimo postal šef DARS-a. Predsednik stranke Matej Tonin se ponuja za mediatorja, kar kaže, da se v vladi počutijo dobro in da jih ne zanima alternativa?

„Smer, v katero gre dominantna stranka v koaliciji, SDS, je smer avtoritarnosti, nacionalizma in iliberalnosti. Zdi se, da se je NSi na ta trend priklopila. Če bi bila SDS bistveno bolj demokratična in liberalna, bi bila tudi NSI bolj politično normalna s tega vidika. Za njih je isto vprašanje kot za SMC in DeSUS; kaj lahko uresničijo v Janševi koaliciji in kaj bi lahko v naši. Sploh pa, kaj bo leta 2022, bodo takrat dobili več ali manj glasov. Empirična dejstva kažejo, da vse stranke, ki so kohabitirale z Janševo stranko v koalicijah, so se kasneje na volitvah slabše odrezale.“

NSi je že šla skozi ‘rezanje salam’.

„Tako je. Pa tudi DeSUS-u ni bilo po koaliciji z Janšo bolje, ker SDS naredi vse, da pobere vse zasluge sama in se v očeh desnosredinskih volivcev pokaže kot stranka, ki vodi igro. Ostale koalicijske stranke, ki so zraven privesek, pa jih volivci tudi gledajo kot privesek, ne kot odločevalce.“

Vlada poskuša reševati ekonomijo. Sprejela je pet protikoronskih paketov, na poti je šesti in verjetno kmalu zatem tudi naslednji. So na pravi poti, jim gre delo dobro od rok? Zanimivo je pa to, da desna vlada, ki je pred tem navijala za stroge fiskalne omejitve in zlato fiskalno pravilo, zdaj izvaja keynesijanistično politiko. Ni to politični paradoks oziroma ironija?

„Rekel bi, da je to populistični refleks. Janševa vlada se zaveda, da je bilo napačno, da je takrat sledila receptu, politiki varčevanja in stiskanja, ki sta ga leta 2011 in 2012 priporočali Evropska komisija in Evropska centralna banka. Sledenje tej politiki jih je tudi stalo priljubljenosti pri volivcih. Danes je moment drugačen, saj je na voljo ogromno denarja. Vse države se v bistvu obnašajo keynesijansko, Janševa vlada pa je čisto populistično zajahala ta trend in dela čisto enake stvari, kot jih delajo druge države. Med njimi ni velikih razlik. Naredil sem študijo na to temo, ker sem primerjal ekonomske politike različnih držav v EU in kjer se je izkazalo, da so se po državah EU sprejemali copy-paste ukrepi. Vsem pa je skupno to, da se nihče več ne sekira zaradi proračuna in javnih financ.“

Spomnimo se samo, kakšna histerija je na desnici vladala ob zagovarjanju zlatega fiskalnega pravila.

„Takrat je za 36 milijonov evrov šla Janševa stranka v ustavno presojo rebalansa proračuna. Kasneje pa se je izkazalo, da je fiskalno pravilo tako nenatančno, da sploh ni šlo za primanjkljaj, ampak za presežek. Takrat so se kregali, ker je to prinašalo politične točke. Letos pa so naredili 4,2 milijarde evrov primanjkljaja, pa se nihče zaradi tega ne sekira. Imajo pa to srečo, da je sedanja opozicija bistveno bolj spodobna in razume, zakaj je do tega prišlo, in da jim tega ne bo očitala.“

Kako bi se vi lotili gospodarske krize? S še več zadolževanja za investicije? Na kakšen način bi dopolnili ali spremenili vladne ukrepe?

„Zdaj se je pokazalo, da kriza ne bo imela oblike črke V, ampak nas zdaj zaradi drugega vala epidemije čaka kriza v obliki W, če že ne kaj hujšega. Ukrepe, ki so že v protikoronskih zakonih, glede ohranjanja delovnih mest, glede zagotavljanja dohodkov samozaposlenim, glede pomoči posameznim gospodarskim panogam, kot je na primer turizem, je treba ohraniti in jih še ojačati. Veljavnost turističnih bonov je treba razširi še na druge panoge, na kulturni del ponudbe, da bo ukrep zajel tudi dejavnosti, ki so danes neupravičeno zapostavljene. Drugi vidik pa je razvojni. Krizo in evropska sredstva iz novega 7-letnega proračuna in pandemskega paketa je treba izkoristi, da začnemo izvajati razvojne politike, ki bodo transformirale slovensko gospodarstvo v želeno smer. Danes imamo na voljo ogromno sredstev za digitalno, zeleno in pravično transformacijo. Janševa vlada se je tega lotila na nepremišljen način, enostavno so vse povprek začeli zbirati male projekte, ki vsaj približno slišijo na socialno, digitalno in zeleno. Izbrali so pristop od spodaj navzgor, zbrali za 20 milijard evrov projektov in jih kot solato poslali na Evropsko komisijo. Seveda so dobili nazaj zelo negativen odgovor.

Naš pristop pa je povsem drugačen. Mi definiramo nacionalne prioritete iz vidika potrebnih socialnih reform, podnebnih sprememb in vidika potreb transformacije gospodarstva, da bo dolgoročno postalo bolj učinkovito in podnebno nevtralno. Kar bomo mi naredili, so od zgoraj navzdol postavljene prioritete. V skladu z njimi bomo naredili javne razpise, na katere se prijavljajo podjetja, katerih poslovni modeli gredo v omenjeno smer. Naš program je bistveno bolj usklajen z evropskimi prioritetami, hkrati pa definira, kje želimo biti čez 20 let.“

Vir: Večer

%d bloggers like this: