Zakaj so železnižarji bolj cenjeni od RTV novinarjev?

Bine Kordež

Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje RTV hiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi  primerjavo z rezultati poslovanja družbe SŽ – Potniški promet. Seveda gre za popolnoma različne dejavnosti, podobnost je edino v javnih virih financiranja. Tako kot se RTV financira pretežno z RTV prispevkom (neka oblika javnih sredstev), tudi dve tretjini prihodkov družbe SŽ – Potniški promet prihaja iz javnih virov (iz državnega proračuna kot plačilo za izvajanje Obvezne javne gospodarske službe prevoza potnikov). A tudi tu je razlika precejšnja. Medtem ko je prispevek za RTV že dolga leta nespremenjen, se prispevek proračuna Železnicam za OGJS vsa leta povečuje in Potniški promet posluje z dobičkom. V takratni analizi so bili zanimivi tudi podatki o gibanju plač obeh poslovnih subjektov, katere sem samo omenil. Zato tokrat še objavljam še nekaj podrobnejših številk o tem. Pri tem se bom izognil komentarjem in prikazal samo nekaj osnovnih podatkov, oceno teh razmerij pa prepuščam bralcem.

Na osnovi javno objavljenih podatkov (letna poročila) lahko torej naredimo kratko primerjavo gibanja plač javnega zavoda RTV d.o.o. in družbe SŽ – Potniški promet (SŽ PP). Pri tem je sicer potrebno upoštevati, da so na RTV v zadnjih letih zaposlili približno 550 (nekdaj) honorarnih zaposlenih, kar je verjetno nekoliko spremenilo strukturo plač, a tega vpliva ne moremo oceniti.  Enako kot tudi ne vzporednega znižanja skupnega števila zaposlenih na RTV (6 % manj, če gledamo redne in honorarno zaposlene skupaj) ter na železnicah (15 % manj). Zaradi tega je primerjava lahko narejena samo na osnovi podatkov za vse zaposlene v določenem obdobju v obeh družbah, vendar najbrž zadošča za osnovne ocene.

Na prvi sliki je tako gibanje povprečnega stroška dela na mesec na zaposlenega za vse zaposlene v posameznih družbi. Medtem ko so plače na RTV zadnja leta porasle za 7 % (po upadu v obdobju 2011 – 2014), so stroški na povprečnega zaposlenega v SŽ PP od 2011 porasli za 37 % (od 2011 je SŽ PP samostojna družba z danes okoli 550 zaposlenih, RTV pa jih ima 2.166).

RTV-SZ-1

Slika kaže, kako so zato povprečni stroški zaposlenega v SŽ PP dohiteli prejemke v RTV. Skupni stroški dela sicer zajemajo bruto plače in prispevke nanje, povračila plač (prehrana, prevoz) in regres, odpravnine ter ostale stroške dela. Odpravnine imajo seveda določen vpliv na višino izdatkov, prav tako pa tudi rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine v SŽ PP, česar pri RTV ni. Če zato pogledamo samo povprečno bruto plačo, ki je bolj primerljiva (naslednja slika), so plače v SŽ PP sicer nekaj nižje, a so se vseeno zadnja leta močno približale povprečni bruto plači na RTV. Povprečni zaposlen je tako lani v SŽ PP zaslužil okoli 90 % povprečne plače na RTV, nekdaj pa 70 %.

Ob tem lahko dodamo podatek, da je na RTV zaposlenih s srednjo ali nižjo izobrazbo 37 % (ostali z višjo ali visoko), na SŽ PP pa jih ima srednjo izobrazbo ali manj kar 83 % (z višjo le 17 %). Od teh 83 % na SŽ, jih je s poklicno ali osnovno šolo skoraj polovica.

RTV-SZ-2

Ob nekaj višji bruto povprečni plači na RTV, pa so na SŽ potem precej višji ostali prejemki zaposlenih (regres, povračila za prehrano in prevoz), kar je seveda tudi pomemben del plače (prikaz gibanja na naslednji sliki). V SŽ je povprečni zaposlen dobil lani 363 evrov teh prejemkov mesečno, na RTV pa 217 evrov.

RTV-SZ-3

Če na osnovi teh podatkov ocenimo še povprečni neto prejemek na zaposlenega za zadnja leta (zadnja slika), potem so ti prejemki na SŽ še bližji prejemkom povprečnega zaposlenega na RTV. V letu 2018 so bili praktično enaki, pred desetimi leti pa so bili na železnicah še za okoli četrtino nižji.

RTV-SZ-4

V podrobnejše komentarje, zakaj je rast plač na RTV Slovenija po letu 2012 tako močno zaostajala za rastjo plač na SŽ Potniški promet, ki je tudi javna služba, pa se tukaj ne bom spuščal.

%d bloggers like this: