Razkorak med stroko in politiko: Kaj razkriva nova analiza projekta drugi tir

 

Na osnovi naše analize iz januarja letos smo za uradni osnutek investicijskega programa, ki ga je izdelal državni inženir DRI in ga je v svoji reviziji podjetje Geodata v glavnem ocenilo kot strokovno korektnega, ugotovili številne pomanjkljivosti. Prvič, raven vrednosti stroškov predorov na enoto (€/m³, €/m) močno odstopa od dosedanjih izkušenj iz nacionalnega programa gradnje avtocest. Drugič, vrednost tveganj in s tem vrednost nepredvidenih del v skupni oceni investicije je močno pretirana. In tretjič, faktor nepredvidenih del se ponavlja (multiplicira) na več ravneh izračuna in se upošteva večkrat, kar se odraža v pretirani oceni stroškov investicije.

Nadaljujte z branjem

Čemu krvava bitka za jalov demografski sklad?

Sredi najbolj vročega poletja je potekala še bolj vroča bitka za Demografski rezervni sklad (DRS). Po zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) bi vlada morala sedanjo Kapitalsko družbo, skupaj z Modro zavarovalnico, preoblikovati v »neodvisni avtonomni demografski rezervni sklad« že najpozneje do konca 2015, vendar je vlada zamujala z ustreznim zakonom o DRS dve leti. Zamujala pa je zaradi nedorečenosti vloge DRS.

Krvava bitka za DRS pa se je vrtela praktično o dveh ključnih vprašanjih: ali bo DRS portfeljski vlagatelj ali upravljavec strateških in pomembnih naložb ter kdo bo upravljal z DRS. Še bolj poenostavljeno, bitka se je bila za to, ali bo DRS res »neodvisni avtonomni sklad« ali pa le prejemnik dividend. Iz tega namreč izhaja politični vpliv, predvsem iz vidika možnosti kadrovanja lastnih kadrov na nadzorne in upravljalske položaje v od države lastniško obvladovanih podjetjih.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

 

Semenj ničevosti okrog drugega tira, krjavlji in plačanci

Referendumska kampanja okrog 2. tira se je po pričakovanju sprevrgla v to, kar sem napovedoval in vlado opozarjal že aprila: v politično manipuliranje in brezplačno predvolilno kampanjo za opozicijo. Vendar sem bil še preblag, kajti v debato se je vključila še plejada krjavljev, ki sicer nimajo pojma o drugem tiru, vendar želijo svojo minutko na televiziji. Dobili smo semenj ničevosti, v katerem ni prostora niti za trohico strokovne diskusije.

Nadaljujte z branjem

Zakaj je Indeks ekonomske svobode navadna desničarska manipulacija

Bine Kordež

Med svetovnimi novicami se pogosto pojavljajo tudi podatki o razvrstitvi držav po različnih kriterijih. Med najbolj znanimi so lestvice o zaznavanju korupcije, o konkurenčnosti držav, o sreči in nedavno smo lahko zasledili tudi lestvico o ekonomski svobodi. Ta je bila omenjena tudi na teh spletnih straneh. Lestvico že dolga leta izračunava in objavlja ameriška ustanova Heritage Foundation. Po tej lestvici se uvrščamo dokaj slabo, nekje na sredino, med Burkino Fasso in Nikaragvo. Takšne uvrstitve so seveda vedno priročno sredstvo za potrjevanje v prepričanju, da je v Sloveniji (skoraj) vse narobe.

Nadaljujte z branjem

Lekcija orkana Harvey: Potreba po več državne regulacije

Joseph Stiglitz je potegnil dobro paralelo med finančno krizo izpred 10 let in orkanom Harvey, ki je opustošil Houston. Pravi, da te katastrofe kažejo, kako nemočni so neregulirani (finančni) trgi in kako nemočna je neregulirana urbanizacija, ko pride do resnih težav. Tako kot so veliki bankirji pred krizo izganjali državno regulacijo in pridigali o tržni samoregulaciji, nato pa, ko je počilo, prišli na kolenih prosit državo, naj jih reši, tako so v Texasu pridigali o koristnosti neregulirane urbanizacije kot najboljšega sistema, zdaj pa prosijo državo za desetine milijard dolarjev pomoči pri odpravi škode, ki bi bila bistveno manjša, če bi urbanizacija potekala regulirano.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

 

 

Maščevanje zanikanega: Ekstremni tropski viharji kot posledica globalnega segrevanja

Orkana Harvey, ki je opustošil Houston, in rekordno ekstremna Irma, ki pustoši po Bermudih in Floridi, za njima pa že prihajata nova dva – Katia in Jose, seveda odpirajo vprašanje ali je ta pojav ekstremnih orkanov posledica globalnega segrevanja. Tistega, ki ga ameriški predsednik Donald Trump zanika kot “fake news” in kateri je proračunska sredstva za okoljsko agencijo EPA in za zaščito pred poplavami preusmeril v namen gradnje zidu na mehiški meji.

Kratek odgovor na to je – ja. Vsaj tako pravijo klimatologi. Povečana intenzivnost orkanov je posledica povečane temperature oceana (za 1 stopinjo na področju nastanka zadnjih orkanov), iz česar se napajajo. Prav tako pa aw ogreva ozračje nad oceani, kar povečuje izhlapevanje in s tem akumulacijo vode. Zato čim višja je temperatura, tem večja sta masa in jakost orkanov. Zadeva postane tukaj potencialna. Letno število orkanov bo morda ostalo enako, vendar pa se njihova intenziteta povečuje.
Nadaljujte z branjem

Zakaj kitajski šok ni prizadel delovnih mest v Nemčiji

Kot sem že precejkrat pisal na tem mestu, je vstop Kitajske v WTO in s tem vstop v globalne verige vrednosti močno prizadel ameriško industrijo in odnesel okrog tretjino od 3.5 milijonov izgubljenih delovnih mest v industriji med 2001 in 2008 (kar v literaturi imenujemo “kitajski šok”). Tudi v EU je med  2001 in 2008 izginilo 3.6 milijonov delovnih mest v industriji. Ključno vprašanje je, zakaj je “kitajski šok” imel tako velik učinek in ali je ta učinek univerzalen za vse države.

Številne analize, ki sem jih tukaj že navajal (glej denimo  in ), tudi naša lanska analiza za OECD, kažejo pomemben vpliv povečanja uvozne penetracije iz Kitajske na polarizacijo na trgu dela (izvotlitev srednjega dela zaposlenih in povečanje deleža zaposlenih na obeh polih distribucije – pri nizko in pri visoko plačanih delovnih mestih). Tudi v Evropi. Je pa pomembna razlika med državami. Najbolj očitmo med ZDA in Nemčijo. Nemčija je bila s kitajskim šokom relativno malo prizadeta.

Nadaljujte z branjem

Pokvarjena znanost: primer klimatologije in podnebnih sprememb

Spodnji članek iz Quartz govori o 3% od vseh znanstvenih člankov o klimatskih spremembah, ki so podvomili o to, da so spodbujene od človeka, za katere pa so ob poskusu replikacije brez izjeme ugotovili, da so potvorjeni. Bodisi ne štimajo predpostavke, bodisi uporabljajo napačno metodologijo, bodisi prikazujejo zgolj tiste rezultate, ki jim gredo v prid. Ta zgodba ne potrebuje komentrja, morda le dodatek, da je bila večina teh kritičnih znanstvenih člankov spoznorirana s strani industrije.

Bojim se, da je tudi drugod (denimo v kemiji, medicini itd.) podobno. Ker je tudi v ekonomiji. Vse tiste študije od 1960-tih naprej o denimo škodljivosti visokih davkov, škodljivosti minimalne plače in sindikatov, koristnosti deregulacije bančnega sektorja in deregulacije nasploh itd., so bile sponzorirane s strani zasebnih fundacij, katerih donatorji so bile in so še velike korporacije. James Kwak temu v knjigi Economism posveča celo tretje poglavje (The Long March of Economism).

Nadaljujte z branjem