Razkorak med stroko in politiko: Kaj razkriva nova analiza projekta drugi tir

 

Na osnovi naše analize iz januarja letos smo za uradni osnutek investicijskega programa, ki ga je izdelal državni inženir DRI in ga je v svoji reviziji podjetje Geodata v glavnem ocenilo kot strokovno korektnega, ugotovili številne pomanjkljivosti. Prvič, raven vrednosti stroškov predorov na enoto (€/m³, €/m) močno odstopa od dosedanjih izkušenj iz nacionalnega programa gradnje avtocest. Drugič, vrednost tveganj in s tem vrednost nepredvidenih del v skupni oceni investicije je močno pretirana. In tretjič, faktor nepredvidenih del se ponavlja (multiplicira) na več ravneh izračuna in se upošteva večkrat, kar se odraža v pretirani oceni stroškov investicije.

Na podlagi izkušenj in vseh podatkov, ki smo jih imeli na razpolago, smo po lastni strokovni presoji podali bolj realno oceno stroškov investicije. Ob upoštevanju standardov stroke bi vrednost projekta v obstoječi zasnovi morala znašati 683 namesto 1 milijardo in 159 milijonov evrov (brez DDV), kar je za dobrih 40 odstotkov manj od tedanje uradne ocene. Predlagali smo tudi preprojektiranje servisnih predorov v polni profil in dvofazno izvedbo, kar bi vrednost investicije v prvi fazi povečalo za 93 milijonov evrov (samo gradbena dela za večje predorske servisne cevi), v drugi fazi pa za 270 milijonov evrov (polna dvotirna proga).

Naše ugotovitve in predlogi so pritegnili pozornost vseh glavnih akterjev projekta (ministrstvo za infrastrukturo, DRI in 2TDK). Pretežno sicer v smislu »nezaželenega vmešavanja«, delno pa tudi pozitivno, saj je vlada sprejela naš predlog, da se tudi trije servisni predori zgradijo kot predorske cevi v polnem profilu (70 m² namesto 42 m²). V prihodnosti pa bosta z minimalnimi stroški mogoči nadgradnja (2. faza) v dvotirno železniško povezavo po novi trasi ter dokončna ukinitev sedanje proge. Opozorila glede previsoke ocene stroškov so le delno obrodila sadove, saj je zadnja veljavna ocena projekta, z vključenim polnim profilom servisnih predorov v vrednosti 961 milijonov evrov, sicer manjša od prvotne uradne ocene 1159 milijonov, vendar pa še vedno znatno (za 185 milijonov evrov) višja od naše prvotne ocene v višini 776 milijonov evrov (683 + 93 milijonov). Prav tako javnosti ni znano, na osnovi česa je 2TDK znižal ocenjeno vrednost, saj so bili odzivi na naš članek predvsem z branjenjem neoporečnosti prvotne ocene investicije s strani DRI v vrednosti 1159 milijonov evrov. Investicijski projekt pa se še vedno vodi povsem netransparentno, kljub reklamiranju na spletni strani podjetja 2TDK, da »… so vse faze in postopki izvedbe pod nadzorom evropske komisije, Evropske investicijske banke in agencije Jaspers«.

Sporen ostaja tudi način financiranja projekta, za katerega izvedbo je vlada sprejela celo zakon, ki je sprožil plaz pomislekov tako iz državnih inštitucij kot iz javnosti. S tem je vladi uspelo s pomočjo opozicije, ki nas je prek svojih medijev prav tako poskušala diskreditirati, docela spolitizirati investicijski projekt, ki naj bi sicer bil domena stroke, in ne predmet političnih obračunavanj. Vse skupaj je rezultiralo v referendumu, ki že »razveseljuje« slovenske davkoplačevalce. Sprejetje zakona in referendum dojemamo zgolj kot manever politike za odvračanje pozornosti od resnične problematike.

Nova analiza

Pošteno je, da ob tej priložnosti omenimo poskus konstruktivnega delovanja ministrstva za infrastrukturo. Desetega aprila 2017 smo bili poklicani na skupni sestanek, ki so se ga poleg naše skupine udeležili predstavniki ministrstva za infrastrukturo, državnega inženirskega podjetja DRI in podjetja 2TDK. Poleg potrditve našega predloga, da se izvedejo servisni predori v polnem profilu, je bil ključni rezultat dogovor, da se namesto obračunavanj po medijih, ki jih s pridom izkoriščajo politikanti, strokovna argumentacije preseli med stroko, kjer ji je tudi mesto. Ker so se naše ocene vrednosti bistveno razlikovale od uradne ocene v osnutku investicijskega programa, ki je še vedno samo osnutek, je bil na našo skupino naslovljen predlog o reviziji projektantskega predračuna za najdaljši predor T1 v dolžini 6,7 km na predvideni trasi nove povezave.

Osnova za naše analize naj bi bila projektna dokumentacija, za katero je bilo dogovorjeno, da nam jo državni sekretar Jure Leben posreduje v obliki zadnje uradne verzije. Po več tednih čakanja smo prejeli njegov predlog, da namesto kompleksnega predora T1 preverimo manjši T3 (dolžina 300 m, enostavna geologija). Njegov predlog je bil podprt s trditvijo, da za T1 še niso usklajeni popisi obeh projektantov, kljub predhodnemu zatrjevanju inženirja, da je vse usklajeno in preverjeno! Predlog smo zavrnili in ga podkrepili z »grožnjo«, da bomo obdelali T1 z lastno pridobljeno projektno dokumentacijo in javno objavili svoje izsledke. Sledila je obljuba, da se bo tudi ministrstvo držalo dogovora in nam posredovalo dogovorjeno dokumentacijo za T1.

Po večtedenskem molku ministrstva, v času katerega se je začelo zbiranje podpisov za referendum, je minister Gašperšič na nas naslovil zahtevo, naj se javno opredelimo proti referendumu, sicer dokumentacije ne bomo prejeli. Zaradi nedopustnega izsiljevanja smo prekinili komunikacijo z ministrstvom za infrastrukturo, se zakopali v dokumentacijo in v imenu neodvisne stroke poleti opravili revizijo. V nadaljevanju javno objavljamo svoje izsledke.

_______

Poljudni zapis glavnih ugotovitev analize preberite v Sobotni prilogi Dela.

Celoten, bolj tehnični zapis bomo objavili jutri.

Soavtorji:

  • Mag. Bojan Strah, univ. dipl. inž. grad. (Axis, d. o. o.),
  • Ivan Rus, univ. dipl. inž. grad. (Axis, d. o. o.),
  • Bogomir Troha, univ. dipl. inž. grad. (Axis, d. o. o.),
  • Mitja Koren, univ. dipl. inž. grad. (KOR Inženiring, d. o. o.),
  • Andrej Likar, univ. dipl. inž. grad. (Geoportal, d. o. o.),
  • dr. Aleksander Srdić, univ. dipl. inž. grad. (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo),
  • prof. dr. Jože P. Damijan (Ekonomska fakulteta).

2 responses

  1. Klap, klap, klap… Jpd, s precej agresivnim pristopom (ok, saj je tvoj blog!) ti je uspelo izkoreniniti vsak tehten pomislek proti gradnji drugega tira, da ne rečem da je takoj padla retorična klofuta iza katedra čim se je nekdo oglasil. Resnici na ljubo, nisi izjema, nekaj podobnega je fasal tudi minister od vrhovnega ministra in čez noč iz strokovnjaka napredoval v politika…kar se mene tiče naj se čimprej oglasi na ortopedski kliniki in povpraša po kakšnem komadu hrbtenice viška.

    Stvari so se pač odpeljale v smeri kot ste si zamislili, kar je očitno pri takšnih državljanih kot smo mi precej enostavno. Meni je breathtaking, da so ljudje tako stoično požrli vse vaše natrosene argumente…npr. primerjavo med tehnološko revolucijo Marije Terezije, ki je s strojem nadomestila konjsko vprego in paralelno vštukanim tirom leta 2020, pa da infrastruktura nujno prinaša razvoj…hmm, mariborko letališče je imelo pred nekaj meseci 29 potnikov prometa, carga pa sploh niso omenili, wauuu, Maribor je razvojno eksplodiral pa to…pa tvoja študija pretovora za petdeset let vnaprej, potem ko se že nekaj let Elon Musk ukvarja z idejo Hyper loop potovanja hitrejšega od zvoka…hmmm, kaj pa če mu čez 10 let rata, fantje so dobri? Tudi OECD študije so brezvezne in koruptivne, pa še freh so prekomentirali, da ni treba da se Slovenci zajebemo, če so se že Avstrijci…In jasno, na vseh fakturah izstavljenim davkoplačevalcem ob koncu gradnje bo ob “grand total” z veliko pisalo “gratis”…Nova delovna mesta? Who? Outsourcani bageristi in fizikalci v prekarni obliki…na temo družbe znanja… Da bi vsaj z magnetno levitacijo prišli na plan…in to mimo Zidanega mosta :)…

    Sorry, res ne kupim tega. Ne bi ti rad delal krivice, mogoče si res believer ampak ob vsem tvojem pljuvanju študij z vnaprej zaželjenimi rezutati mi tole tvoje deluje pretty much isti klinac…ob vsem tem pa sem še moralno obligiran, da ste nam prišparali (a ni zastonj?) par sto milijonov za nekaj, kar ne potrebujemo. Grem raje hči učit skupne delitelje, da ji ne bo treba voziti vaših bagerjev :)…

    Vse dobro,

    Dule

%d bloggers like this: