Zakaj izginja srednji delavski razred?

Ena izmed stalnic v ekonomski vedi je, da stroji postopno nadomeščajo delovna mesta. Ključna teorija že nekaj desetletij, ki pojasnjuje tak »pristranski tehnični napredek«, ki »varčuej z delom«, pravi, da bodo delovna mesta nižjih kvalifikacij, ki jih je možno rutinizirati, v velji meri nadomeščena s stroji. Če vsa delovna mesta razvrstite glede na naraščajočo stopnjo zahtevnosti oziroma potebnih veščin (kvalifikacije) in to narišete v graf na horizontalni osi, na vertikalno os pa zabeležite spremembo deleža v skupni zaposlitvi v nekem obdobju, bi morali dobiti takšno lepo naraščajočo krivuljo. Najmanj zahtevna delovna mesta bi morala biti najprej nadomeščena s stroji, najbolj zahtevnim (raziskovalnim, kreativnim, razvojnim, vodstvenim) pa se je tega, da jih bodo nadomestili stroji najmanj treba bati.

No, takšna je teorija. Potem pa so trije ameriški ekonomisti (Autor, Katz & Kearney) leta 2006 pri analizi ameriških podatkov o dinamiki trga dela nenadoma odkrili, da ne gre za linearno naraščajočo dinamiko, pač pa za dinamiko trga dela v obliki črke U. Bolj prijazno povedano, odkrili so, da je skozi tri desetletja v ZDA najhitreje naraščalo zaposlovanje najmanj kvalificiranih delavcev na eni, na drugi strani pa delež zaposlitev najbolj zahtevnih veščin. V vmesnem delu distribucije, torej srednje zahtevna delovna mesta, pa je delež delovnih mest v skupni zaposlenosti upadal. Dobili so takšno sliko.

Slika 1: Polarizacija na trgu dela v ZDA, 1979-2007

Polarization-1

Vir: Autor, Katz and Kearney (2006), Autor (2010)

To ugotovitev U-oblike dinamike na trgu dela skozi čas, ki je pomenila velik šok za ekonomsko vedo, so hitro potrdile številne študije tudi za razvite evropske države. Ta ugotovitev je postala znana kot polarizacija na trgu dela zaradi povečevanja deležev zaposlitev in njihovih relativnih plač na obeh koncih distribucije delovnih mest. To univerzalno dinamiko polarizacije trga dela, ki se še zaostruje, lahko vidite v spodnji sliki (sivi stolpci kažejo izginjanje zaposlitev srednje zahtevnosti).

Slika 2: Polarizacija na trgu dela v OECD državah, 1995-2015

Polarization_OECD-1.jpg

Vir: OECD, 2017

Kaj se torej v zadnjih desetletjih dogaja na trgu dela v razvitih državah in zakaj izginjajo srednje zahtevna delovna mesta?

Teoretične in empirične študije so nanizale štiri ključne razloge za povečano polarizacijo trga dela. Prvi razlog naj bi bil rutinizacija delovnih mest. Torej čim bolj je mogoče neko delovno mesto razstaviti na niz rutinskih operacij, tem lažje jo je mogoče avtomatizirati in robotizirati ali pa prenesti v države z nižjo ceno dela. Tukaj gre predvsem za dela za tekočim trakom, ki so srednje stopnje zahtevnosti. Dejavnosti čistilk, negovalcev, varnostnikov in tako dalje, ki so manj zahtevna oziroma jih je težje rutinizirati in zapisati v računalniški program in ki se zaradi svoje specifične narave morajo izvajati doma, so manj na udaru.

Drugi razlog naj bi bila globalizacija oziroma pospešena globalna liberalizacija trgovine, ki je omogočila preselitev celotne proizvodnje v države z nižjo ceno dela. Doma je ostal razvoj izdelkov, prodajne, marketinške in finančne funkcije, sama proizvodnja oziroma rutinska delovna mesta pa so se preselila proti jugu oziroma vzhodu. Hkrati je povečan konkurenčni pritisk poizvodv iz cenejših držav vplival tudi na zadrževanje stroškov oziroma opuščanje rutinskih delovnih mest v tradicionalni predelovalni industriji. Tretji razlog navaja rigidnost trga dela v razvitih državah, kjer naj bi relativno visoke minimalne plače ter visoka zaščita delovnih mest prisiljevale delodajalce k selitvi proizvodnje v delodajalcem »bolj prijazne« države. Četrti razlog pa navaja močno povečano neenakost v razvitih državah, ki je sicer tudi posledica te polarizacije na trgu dela in zadrževanja rasti plač. Ker so se dohodkovne in premoženjske razlike močno povečale, se je spremenila tudi struktura povpraševanja. »Bogati« so začeli bolj povpraševati zaposlenih, ki izvajajo »storitve za bogate«, kot so čiščenje, vzdrževanje, varovanje, negovanje, skrb za otroke in tako dalje, kar je pvečalo tako tržni delež teh delovnih mest kot njihove relativne plače.

Toda kateri so tisti odločilni razlogi, ki so vplivali na to odločitev? Je bila to avtomatizacija, je bila to globalizacija ali morda trg dela? Ta dilema se je med akademskimi ekonomisti razvila v debato o ključnem vplivu tehnologije ali globalizacije. Večina ekonomistov je stavila, in še danes stavi, na tehnološki razvoj in avtomatizacijo. Natanko s tem razlogom so na OECD pred dvema letoma naročili raziskavo, ki naj bi pokazala, kateri dejavniki so krivi polarizacijo na trgu dela v OECD državah. S kolegoma iz Leuvna smo lani to študijo dokončali, pred dvema tednoma je bila objavljena in je tudi osnova za 3. poglavje pravkar izdanega OECD Employment Outlook 2017.

Ko smo začenjali z raziskavo, sta kolega, ki se ukvarjata predvsem s trgom dela, bila bistveno bolj naklonjena razlagi, da so na polarizacijo vplivali predvsem tehnologija (avtomatizacija) in rigidnost trga dela. Jaz, ki se ukvarjam predvsem z mednarodno trgovino, pa sem opozarjal na pomen globalizacije, se pravi predvsem liberalizacije trgovine in kapitalskih tokov, ki sta spodbudili relokacijo proizvodnje iz razvitih v države s cenejšo delovno silo. Če bi bil v ozadju te dinamike polarizacije samo tehnološki razvoj, bi morali videti linearno povezavo, podobno je glede vpliva rigidnega trga dela, ki bi moral enakomerno prizadeti tako nizko kot srednje zahtevna delovna mesta.

Kolegoma sem narisal, kaj se je zgodilo z zaposlenostjo v industriji v ZDA in EU v letih 1990 in 2015 (sliki 3 in 4). Medtem ko je bilo število delovnih mest v ZDA in EU do konca 1990. let stabilno, pa se je zgodil velik preokret predvsem po letu 2001. Med letoma 2001 in 2007 je v ZDA in EU v industriji izginilo po 3.5 oziroma 3.6 milijona delovnih mest. Nato je udarila še globalna finančna kriza, povzročena s prostim pretokom kapitala med državami izvoznicami in uvoznicami, ki je število izgubljenih delovnih mest v industriji do leta 2011 v ZDA dvignila na 5.7 milijona, v Evropi pa na 7.2 milijona.

Slika 3: Dinamika zaposlenosti v industriji in deleža uvoza v ZDA

Glob_US

Vir: FRED, lastna slika.

Slika 4: Dinamika zaposlenosti v industriji in deleža uvoza v EU-15

eu-15-manufacturing-jobs-lost-due-to-china-effect

Vir: Eurostat, lastna slika.

Kateri so glavni razlogi za to izpraznitev delovnih mest v industriji na Zahodu? Zgodila se je globalizacija. Prvič, liberalizacija trgovine je z ustanovitvijo Svetovne trgovinske organizacije (STO) zajela več držav in močno zmanjšala carinsko in necarinsko zaščito. Drugič, regionalni prostotrgovinski sporazumi so omogočili, da je trgovina je zajela širši krog držav z bistveno nižjimi stroški dela – predvsem Mehiko (NAFTA sporazum) in nekdanje socialistične države (integracija v EU). In tretjič, globalizacija je dobila dodatni pospešek po vstopu Kitajske v WTO, leta 2001. Ko so se carine na uvoz iz Kitajske znižale na raven ostalih držav, se je začela kalvarija za zaposlene v industriji v razvitih državah in v prvem valu (do finančne krize) v ZDA in EU skupaj odnesla več kot 7 mio delovnih mest.

Slika 5: Polarizacija na trgu dela v posameznih državah, 1995-2015

Job Polarization in OECD 1995-2015

Vir: OECD, 2017

To se je pokazalo tudi v naši študiji, kjer smo ugotovili, da je do polarizacije na trgu dela prišlo predvsem znotraj posameznih panog, manj pa zaradi denimo prenašanja delovnih mest med panogami (denimo iz industrijskih v storitvene panoge). Drugače rečeno, znotraj industrije in drugih panog je prišlo do izginjanja srednje zahtevnih delovnih mest. Naša analiza kaže, da sta k temu dokaj enakomerno prispevala tako tehnološki razvoj kot globalizacija. Za prenos delovnih mest med panogami pa je v veliki meri zaslužna povečana kitajska konkurenca, ki je izbrisala velik del srednje zahtevnih delovnih mest v industriji, odpuščeni pa so službe poiskali v slabše plačanih delovnih mestih v storitvah (trgovina, gostinstvo, čiščenje itd.). Ob tem velja omeniti, da razlike med državami v pogojih na trgu dela niso značilno vplivale na dinamiko polarizacije.

V času, ko smo končali našo študijo, se je pojavilo še nekaj analiz, ki potrjujejo naše ugotovitve o ključnem pomenu globalizacijskega šoka (ob tehnološkem razvoju) na polarizacijo trga dela. Nekatere študije so pokazale, da se zaradi kitajskega šoka posamezne regije, najbolj izpostavljene kitajski konkurenci, po tem šoku niso pobrale, plače pa so ostale depresivne tudi v panogah, ki niso bile neposredno prizadete. Pokazale so, da se je v teh najbolj prizadetih regijah zmanjšala inovativnost, povečala smrtnost (zaradi alkohola in drog), zmanjšala stopnja porok in natalitete. Pa tudi, da v teh zaradi globalizacije bolj prizadetih regijah volilci začnejo voliti bolj ekstremne politike, bodisi ekstremne levičarje bodisi desničarje. Začnejo nasedati populizmu.

Globalizacija in tehnološki napredek, ki sta po letu 1995 poskrbela za izpraznitev srednjega sloja zaposlenih, torej nista tako nedolžna fenomena, kot smo ekonomisti radi učbeniško razmišljali. Imata dolgoročne negativne posledice. Zato bodo zmerni politiki v razvitih državah morali razmisliti, kako te sile obvladati, preden pride do poka političnih bomb in socialnih revolucij. Treba bo razmisliti o industrijski politiki, ki bo spodbudila nastanek kvalitetnih in dobro plačanih delovnih mest za najbolj prizadete regije in sloje. Treba bo razmisliti o davčnih in socialnih politikah, ki bodo koristi od globalizacije bolj enakomerno porazdelile. In o politikah, ki bodo izboljšale enakost možnosti za najbolj ranljiv (spodnji in srednji) del populacije, predvsem o boljšem dostopu do zdravstvenih in izobraževalnih storitev. Sicer bo pač odneslo pokrovko zaradi socialne nevzdržnosti sedanjega stanja.

Dodatno branje:

_____________

* Krajša verzija izvorno objavljena v Svetu kapitala

%d bloggers like this: