Odprtost in uvoz politične polarizacije

Medtem ko v Evropi politiko polarizira povečana penetracija migrantov in vztrajno izriva zmerno desnosredinsko CDU/CSU v Nemčiji, Britanijo pa pošilja iz EU (Brexit), pa ima v ZDA tak politično polarizirajoč učinek globalizacija. Natančneje, povečana odprtost za kitajski izvoz, ki je odpihnila 3.5 milijona delovnih mest v industriji po kitajskem vstopu v WTO (2001) in do začetka krize (2008). Letošnja študija The China shock vodilnih ameriških avtoritet na področju zunanje trgovine in trga dela (Autor, Dorn & Hanson, 2016) je empirično pokazala, da je liberalizirana trgovina s Kitajsko imela dolgoročno negativne učinke na določene regije in trg dela. Posamezne regije, najbolj izpostavljene kitajski konkurenci, se po tem šoku niso pobrale, medtem ko je trgovinska izpostavljenost imela tudi depresivni učinek na plače.

No, isti avtorji so v danes objavljeni študiji Importing Political Polarization? (Autor, Dorn, Hanson & Majlesi, 2016) z analizo kongresnih volitev empirično pokazali, da je povečana trgovina s Kitajsko pripeljala tudi do povečane politične polarizacije v ZDA. V kongresnih volilnih okrajih, ki so bili bolj izpostavljeni povečani kitajski konkurenci, je prišlo do naproporcionalne zamenjave zmernih kongresnikov z jastrebi. Trgovinsko bolj izpostavljeni kongresni okraji v republikanskih rokah so bolj verjetno izvolili bolj konzervativnega republikanca, demokratski okraji pa bolj verjetno liberalnega demokrata ali konzervativnega republikanca. Ta polarizacija je še bolj vidna na rasni ločnici.

Pretirana globalizacija je torej udarila nazaj. Trump in Sanders sta neposredna posledica nezmerne profitne gonje ameriških korporacij na eni in pomanjkanja socialne države in večje zaščite na trgu dela na drugi strani. To še enkrat več kaže, da je učbeniške koristi od proste trgovine treba vedno nujno soočiti s splošnimi družbenimi koristmi in med njimi najti ravnovesje. Državam, ki v nasedanju na enostranske koristi korporacij pozabijo na družbeno ravnovesje, se slejkoprej zgodi populizem. Pri tem je Sandersov socialnodemokratski populizem lahko dobrodošel, ker vodi k manjši družbeni razslojenosti, medtem ko ima desničarski populizem lahko zelo nevarne posledice.

In v precejšnji meri lahko te ugotovitve za ZDA, ki sledijo iz pretirane trgovinske globalizacije, posplošite tudi na učinke migrantskih tokov v Evropi. Države, ki imajo največ tujih priseljencev (Britanija, Francija, sledijo pa še Švedska, Belgija in Nizozemska), bodo najverjetneje doživele obrat k populizmu. In podobno velja za države, ki so lani sprejele največ migrantov (Nemčija). Ti učinki pa se stopnjujejo z globino in trajanjem negativne gospodarske situacije ter z versko kompatibilnostjo in stopnjo zmožnosti asimilacije migrantov.

Popolnoma prosta trgovina in popolnoma prosta mobilnost ljudi nista tako nedolžni zadevi, kot sledijo iz učbeniških in moralističnih mitov (medtem ko so negativni učinki popolne mobilnosti kapitala že nekaj časa jasni, tudi v IMF), in lahko v določeni konstelaciji vodita v eksplozivne učinke. To so zadeve, pred katerimi si – kljub naši liberalnosti in apriorni naklonjenosti prosti menjavi blaga in storitev in prostemu gibanju ljudi – ne smemo zatiskati oči, ampak moramo biti nanje pripravljeni. Ko pride do eksplozije (desničarskega) populizma, je prepozno.

Tukaj seveda ne želim potencirati teh negativnih učinkov, pač pa zgolj opozoriti, da je treba prosto trgovino (globalizacijo) in prosto mobilnost kapitala in dela ustrezno dozirati ter doma vzpostaviti ustrezne sistemske rešitve za moderacijo njihovih negativnih učinkov. Kvote na eni strani in socialna država na drugi strani so najbrž korak v pravo smer. Toda za to je potrebna sprememba prevladujoče politične paradigme velikih držav. Glede na to, da velike države (ZDA, Britanija, Nemčija, Francija) tukaj doživljajo najhujše udarce, so spremembe paradigme morda bližje, kot si mislimo. Morda tudi glede “štirih svobod” znotraj EU, pri čemer utegne biti Schengen prva žrtev.

Kratek povzetek članka Importing Political Polarization?:

Has rising trade integration between the U.S. and China contributed to the polarization of U.S. politics? Analyzing outcomes from the 2002 and 2010 congressional elections, we detect an ideological realignment that is centered in trade-exposed local labor markets and that commences prior to the divisive 2016 U.S. presidential election. Exploiting the exogenous component of rising trade with China and classifying legislator ideologies by their congressional voting record, we find strong evidence that congressional districts exposed to larger increases in import competition disproportionately removed moderate representatives from office in the 2000s. Trade-exposed districts initially in Republican hands become substantially more likely to elect a conservative Republican, while trade-exposed districts initially in Democratic hands become more likely to elect either a liberal Democrat or a conservative Republican. Polarization is also evident when breaking down districts by race: trade-exposed locations with a majority white population are disproportionately likely to replace moderate legislators with conservative Republicans, whereas locations with a majority non-white population tend to replace moderates with liberal Democrats.

Vir: Autor, Dorn, Hanson & Majlesi (2016)

%d bloggers like this: