Globalizacija (tudi) ubija

Huh, spoznanj mojih kolegov trgovinskih ekonomistov o negativnih stranskih učinkih globalizacije še ni konca. Če smo do zdaj izvedeli, da je velika izpostavljenost kitajskemu izvoznemu šoku po letu 2001 permanentno povečala brezposelnost (Autor, Dorn & Hanson, 2013 in 2016), zmanjšala stopnjo porok, zmanjšala rodnost in poslabšala življenjske pogoje otrokom v bolj prizadetih ameriških regijah (Autor, Dorn & Hanson, 2015) ter volilce prepričala, da volijo bolj ekstremne politike (Autor, Dorn & Hanson, 2016), zdaj spoznavamo, da je vplivala tudi na povečano smrtnost. Na Kitajskem prek učinka povečane onesnaženosti zraka na umrljivost otrok (Bombardini & Li, 2016), v ZDA pa, kot kaže še sveža študija Pierce & Schott (2016), prek učinka brezposelnosti predvsem na večjo stopnjo samomorilnosti med belo moško populacijo.

No, dobra novica je, da se je stopnja srčnih kapi s smrtnim izidom v bolj trgovinsko izpostavljenih regijah zmanjšala.

Ta pretiran globalizacijski val se očitno ne bo zaustavil samo s Trumpom, negativne eksternalije so prevelike za “delavsko” populacijo. Kličejo po uvedbi trajnejšega protekcionizma. Volilci bodo to zahtevali.

 

We investigate the impact of a large economic shock on mortality. We find that counties more exposed to a plausibly exogenous trade liberalization exhibit higher rates of suicide and related causes of death, concentrated among whites, especially white males. These trends are consistent with our finding that more-exposed counties experience relative declines in manufacturing employment, a sector in which whites and males are disproportionately employed. We also examine other causes of death that might be related to labor market disruption and find both positive and negative relationships. More-exposed counties, for example, exhibit lower rates of fatal heart attacks.

Vir: Pierce & Schott (2016), Trade Liberalization and Mortality: Evidence from U.S. Counties, November 2016

 

%d bloggers like this: