Migracije so glavni vzrok za Brexit, vendar ne edini

Mnogi si še danes niso opomogli od šoka zaradi večinskega glasu britanskih volilcev za Brexit. Mnogi še vedno iščejo razloge v napakah v zadnjih tednih in dneh kampanj za “Obstanek” itd. Toda v ozadju so (zelo očitno) strukturni razlogi. Kot kažejo ankete, tudi 2 meseca po referendumu večina (belopoltih) britanskih anketirancev, ki so glasovali za Brexit, glavno težavo danes še vedno vidijo v migracijah, ne pa v stanju v gospodarstvu, revščini ali neenakosti, slabem zdravstvenem sistemu ali terorizmu.

Vir: Max Roser, ourworldindata.org

Seveda so ankete na relativno majhnih vzorcih lahko zelo pristrane in jim nikakor ne gre zaupati. Toda natanko na isti razlog za Brexit kažeta tudi dve še sveži ekonomski raziskavi Sasche O. Becker in kolegov. Prva raziskava “Does Migration Cause Extreme Voting?” kaže, da je po vključitvi vzhodnoevropskih držav v EU leta 2004 v Britanijo, ki ni uvedla nobenih ovir, prišlo najmanj 1 mio dodatnih migrantov iz Vzhodne Evrope, kar je v regijah z večjim pritokom migrantov imelo depresivni učinek na plače in pritisk na javne storitve in nepremičninski sektor. Hkrati pa je to povečalo protievropske sentimente v teh regijah (merjene z glasovi za britansko stranko za neodvisnost, UKIP).

The 2004 accession of 8 Eastern European countries (plus Cyprus and Malta) to the European Union (EU) was overshadowed by feared mass migration of workers from the East due to the EU’s rules on free mobility of labour. While many incumbent EU countries imposed temporary restrictions on labour mobility, the United Kingdom did not impose any such restrictions. We document that following accession at least 1 million people (ca. 3% of the UK working age population) migrated from Eastern Europe to the UK. Places that received large numbers of migrants from Eastern Europe saw a significant increase in anti-European sentiment after 2004, measured by vote shares for the UK Independence Party (UKIP) in elections to the European Parliament. We show that the migration wave depressed wages at the lower end of the wage distribution and contributed to increased pressure on public services and housing.)

Vir: Becker & Fetzer, Does Migration Cause Extreme Voting?, Oktober 2016

Še bolj povedna je je naslednja raziskava Becker, Fetzer & Novy “Who Voted for Brexit? A Comprehensive District-Level Analysis“, ki na ravni volilnih okrajev analizira, kateri volilci so najverjetneje glasovali za Brexit. Glavne razloge najdejo v značilnostih volilcev (starost in izobrazba), v odvisnosti okraja od industrije, v nizkih dohodkih in visoki brezposelnosti ter v migracijah. Vendar samo v priseljencih iz Vzhodne Evrope, ne pa od drugod. Toda raziskava najde pomemben vzrok za glasovanje za “Izhod” tudi v politiki varčevanja britanske vlade (podobno, ko so trdili že nekateri drugi, denimo Simon Wren-Lewis). Pokaže, da če bi britanska vlada predhodno manj zarezala v javne izdatke, bi to lahko obrnilo referendumski izid. Ne bi pa nenadno drastično zmanjšanje priseljevanja pred referendumom obrnilo sentimenta Britancev.

On 23 June 2016, the British electorate voted to leave the European Union. We analyze vote and turnout shares across 380 local authority areas in the United Kingdom. We find that fundamental characteristics of the voting population were key drivers of the Vote Leave share, in particular their age and education profiles as well as the historical importance of manufacturing employment, low income and high unemployment. Migration was relevant only from Eastern European countries, not from older EU states or non-EU countries. We also find an important role for fiscal cuts being associated with Vote Leave. Our results indicate that modest reductions in fiscal cuts could have swayed the referendum outcome. In contrast, even drastic changes in immigration patterns would probably not have made a difference. We confirm the above findings at the much finer level of wards within cities. Our results cast doubt on the notion that short-term campaigning events had a meaningful influence on the vote.

Vir: Becker, Fetzer & Novy, Who Voted for Brexit? A Comprehensive District-Level Analysis, Oktober 2016

Analize torej kažejo, da imajo meddržavne ekonomske migracije – kljub mnogim pozitivnim učinkom, sploh na povečanje učinkovitosti v državi prejemnici in na boljši dohodkovni položaj priseljencev – lahko dolgoročno negativne učinke na politično in gospodarsko stabilnost držav prejemnic. Seveda v določeni ekonomski konstelaciji. Prevelik pritok priseljencev v času, ko je glavna dejavnost v posameznih regijah (industrija) pod udarom globalizacijskega šoka in ko ekonomska politika teh negativnih šokov na zaposlenost ne zna kompenzirati s socialnimi in industrijskimi politikami, lahko tako ziritira domače prebivalce, da začnejo voliti za ekstremistične populiste, ki obljubljajo, da bodo naredili konec priseljevanju. To pa lahko vrne državo daleč nazaj v protekcionistične vode.

Ključna nauka iz te zgodbe o Brexitu sta predvsem dva. Prvič, da globalizacija ustvarja tudi trajne “luzerje” tako med posamezniki kot med regijami, zato jih mora vlada za njihove izgube kompenzirati – bodisi s socialnimi transferji, aktivno politiko zaposlovanja, bodisi z industrisjkimi politikami, ki v depresivnih regijah ustvarjajo nova in in dobro plačana delovna mesta. Drugič, da je priseljevanje nujno potrebno regulirati (saj tukaj ne gre samo za ekonomsko komponento, pač pa tudi za mnoge kulturne in sociološke dejavnike). In tretjič, da ekonomske politike v tako občutljivih razmerah nikakor ne smejo pozabiti na “luzerje” iz drugih oblik globalizacije (liberalizacija trgovine) in da nikakor ne smejo narediti napake, da jim v času splošne negativne gospodarske situacije še dodatno odrežejo socialne transferje kot, za mnoge, še edini vir preživetja.

Nisem prepričan, da so se zmerno konzervativni, liberalni ali levi politiki iz te zgodbe kaj naučili. Populisti pač. Zanje so to idealne razmere.

 

 

 

%d bloggers like this: