Globalizacijski šok in zmanjšana ženitvena vrednost moških

Ta raziskava je sicer že nekaj let krožila po konferencah, včeraj pa je bila objavljena v NBER. Trenutno najbolj produktivna trojka labor & trade ekonomistov, Autor, Dorn & Hanson, ki je kot prva pokazala na negativne učinke kitajskega šoka na upad ameriške industrije, na politično polarizacijo v prizadetih regijah, socialne posledice in na zmanjšano inovativnost, se je lotila tudi učinka na “trg porok“. V raziskavi When Work Disappears: Manufacturing Decline and the Falling Marriage-Market Value of Men, so pokazali, da je izginjanje industrijskih delovnih mest zaradi trgovinskega šoka prizadelo tudi “ženitveno vrednost” moških. Morda se vam zdi to obskurna ugotovitev, vendar ni. Namreč, s tem ko so moški brez služb in prihodkov, ki se posledično podajo v alkohol, droge ali kriminalne dejavnosti, manj privlačni kot ženitveni partnerji, se zmanjša stopnja porok. Poveča pa se delež gospodinjstev z enim samim (ženskim) staršem, ki so posledično revnejša in težje otrokom zagotavljajo primerljiv standard in izobrazbo. Vse to pa ima seveda posledice tudi na njihovo kasnejšo poklicno pot in seveda na zmanjševanje socialne mobilnosti in povečevanje družbene neenakosti.

The structure of marriage and child-rearing in U.S. households has undergone two marked shifts in the last three decades: a steep decline in the prevalence of marriage among young adults, and a sharp rise in the fraction of children born to unmarried mothers or living in single-headed households. A potential contributor to both phenomena is the declining labor-market opportunities faced by males, which make them less valuable as marital partners. We exploit large scale, plausibly exogenous labor-demand shocks stemming from rising international manufacturing competition to test how shifts in the supply of young ‘marriageable’ males affect marriage, fertility and children’s living circumstances. Trade shocks to manufacturing industries have differentially negative impacts on the labor market prospects of men and degrade their marriage-market value along multiple dimensions: diminishing their relative earnings—particularly at the lower segment of the distribution—reducing their physical availability in trade-impacted labor markets, and increasing their participation in risky and damaging behaviors. As predicted by a simple model of marital decision-making under uncertainty, we document that adverse shocks to the supply of `marriageable’ men reduce the prevalence of marriage and lower fertility but raise the fraction of children born to young and unwed mothers and living in in poor single-parent households. The falling marriage-market value of young men appears to be a quantitatively important contributor to the rising rate of out-of-wedlock childbearing and single-headed childrearing in the United States.

Vir: Autor, Dorn & Hanson, When Work Disappears: Manufacturing Decline and the Falling Marriage-Market Value of Men, NBER, Februar 2017.

12 responses

  1. Ker je naravno, da ženske za očeta svojih otrok izbirajo raje močnega – beri bogatega moža, ki bo lažje poskrbel zanjo in za otroke, takih pa je vse manj zaradi razslojevanja sodobne družbe (in ker mnogoženstva nimamo), je uspešnih zvez z otroci vse manj. Vse več je mater samohranilk, kar je naporna oblika družine za ženske. Ker pa danes v razvitem svetu o rojstvu otrok odloča emancipirana ženska, to vodi do zmanjšanja števila rojstev, tako da se domače prebivalstvo krči, populacija se stara, ni dovolj delovno sposobnih domačinov, zato jih uvažamo z migracijami itd. Taka je demografska slika Slovenije in Evrope, še posebej Nemčije.
    Merklova je pomanjkanje delovno sposobnih domačinov ob konjukturi hotela popraviti z uvozom 1 mio beguncev iz Sirije (namesto da bi že prej odprla vrata za brezposelne iz manj razvitih držav EU), kar je povzročilo upor v preostali Evropi, predvsem v Višegrajski skupini, vključno s postavljanjem zidov na meji in tako ogrozilo obstoj EU.
    Nekaj podobnega se dogaja v ZDA, kjer Trump ob polni zaposlenosti izganja nelegalne priseljence (okoli 10 mio jih je), predvsem mehičane, (in ki so v glavnem zaposleni). Ti so namreč največ prispevali k večji rodnosti, brez njih bi bila demografska slika ZDA podobna Evropski.

    Takšna kolobocija je nastala, ker politiki in njihovi svetovalci, vključno z makroekonomisti, očitno ne poznajo osnov antropologije in psihologije in jih briga samo zase in sebi podobne. En dokaz več, da človeška neumnost (in egoizem) nima meja, tudi v eliti, ki naj bi nas modro vodila.

    Drago Babič

    • Mislim, da so tukaj pošteno pomešani vzroki za zadeve. Ekonomsko je v glavnem dokazano, da je samohranilstvo (zlasti v ZDA z nikakršno porodniško podporo in socialo) ekonomsko iracionalno.

      Pa vendarle so ženske tiste, ki naj bi se odvračale od moških?? Obratno, vse bolj obubožani (beli) moški so tisti, ki se odvračajo od zakona. Delno tudi ženske, ampak v glavnem moški.

      Primarna kriza torej ni v tem, da je z ženskega vidika “vse manj izbire”, ampak v tem, da je z vidika obubožanih moških institucija zakona vse manj dosegljiva, manj zaželjena, celo nesmiselna. Glede nato to, da se otroci še vedno rojevajo, pa očitno še vedno seksamo, drugače ne bi bilo toliko samohranilk. Le veliko manj se poročamo. Sodobna prekernost je pošteno spremenila (tradicionalno) psihologijo ljudi, še posebej moških.

    • Se strinjam z zapisanim, ne pa tudi s prvim stavkom zadnjega odstavka. To, kar pravite (da se ženske možijo navzgor, moški pa navzdol glede na (dohodkovni) status itd.), je tudi v ekonomiji že dolgo znano in preneseno iz antropologije.

      Jaz dajem to študentom za brati. Denimo Tim Harford (The Logic of Life, 2008) ima v tretjem poglavju dober povzetek tega, kako deluje “ženitveni trg”.
      Richard Wright pa je temu posvetil praktično celo knjigo The Moral Animal.

      V glavnem, podobni procesi, kar ta, ki se dogaja v ameriškem rustbeltu zaradi globalizacije, so ekonomistom že dolgo znani in dokumentirani v številnih študijah, le politiki tega niso želeli slišati.

  2. Seveda so tu zadaj tudi kulturološke tendence. Obstajajo dolgotrajne raziskave, ki kažejo na to, da se želja po poroki med Američankami od konca 1990-tih do zdaj, nekoliko zvišuje. Logično, zakon je z ženskega vidika postal bolj udoben kot včasih. V natanko istem obdobju pa želja po poroki med moškimi precej naglo upada.

    In ker sta potrebna dva da-ja, negativna stran “zmaga”, oz. prevaga in je porok vse manj.

    • Vse to se kajpak jasno odraža na predsedniku Trumpu. Torej ne le gospodarski, ampak tudi svojevrsten kulturni kolaps zahodnih moških. Mizogini, “grab them by the pussy” Donald je mnogim zato zelo privlačen.

      Številni ekonomisti pa glede teh zadev radi delajo osnovne napake. Namesto, da bi imeli bolj sociološki pristop in bi gledali samo institucijo zakona, ki je v krizi, ob vse manjšem številu porok gledajo “individualne preference”. To je premalo, ker je sama institucija zakona “v glavah ljudi” vse manj privlačna in so apriori vse bolj proti in to še preden sploh dobro pogledajo druge ljudi kot potencialne partnerje.

  3. Dejstvo, da so antropološki vidiki človeške družbe dobro znani ekonomistom, je pohvalno in se stroki opravičujem, če se je razumelo, kot da kritiziram celotno stroko. V mislih sem imel tiste ekonomiste, ki sodelujejo s politiki pri pripravi in izvajanju političnih ukrepov in ki jih akademska sfera dobro pozna in jih je sposobna tudi imenovati (če ji je kaj do dostojanstva stroke). Naj jaz kot inženir vržem prvi kamen in omenim dva slaba bivša finančna ministra – Bajuka v prvi Janševi vladi in Križaniča v Pahorjevi vladi, kot dober primer pa Mramorja v dveh vladah.
    Na splošno pa je moja kritika namenjena kot vzpodbuda predvsem makroekonomistom, ki se že po področju svojega dela ukvarjajo s podobno tematiko kot politiki, da bolj pogumno opozarjajo politično sfero na njene napake in da se po potrebi tudi aktivno vključijo v demokratične procese sprejemanja zakonskih aktov, preko katerih demokratično izvoljena politika deluje. Samo izvajanje sprejetih zakonskih ukrepov je že stvar operative in inštitucij, stroka lahko samo spremlja, kako se zadeve izvajajo in eventuelno opozarja na napake.
    Po mojem mnenju ni dovolj, da stroka preko medijev, vključno s tem blogom, samo opozarja na napake politike, ampak se mora, vsaj dokler je demokratski politični sistem še odprt za pobude civilne družbe in ga še niso plutokrati ali avtokrati v celoti prevzeli, kot je to na primer v ZDA s Trumpom in v Rusiji s Putinom (v Sloveniji ocenjujem da je še odprt), aktivno vključevati v politične procese. Pred kratkim sem že predlagal, da 2TDK uporabimo kot pilotni projekt “vmešavanja” civilne družbe v politiko s “pohodom skozi inštitucije”. Lahko tudi kaj drugega, n. pr. družinska politika, kar je v bistvu tema tega sestavka, problemov ne manjka.
    Če ste za, predlagam da se v kratkem dobimo in dogovorimo za akcijo.

    Pa še odgovor Borisu:
    Se strinjam, da so dandanes v krizi predvsem moški in ne ženske – te so že zaradi svojih naravnih lastnosti bolj prilagodljive in racionalne in če ni pravih priložnosti raje črtajo otroke kot svoj obstoj/udobnost. Družbeno pa to pomeni katastrofo – najprej ekonomsko nevzdržno družbo starčkov, nato izumrtje belih evropejcev, Evropo pa bodo zavzeli afričani in muslimani, ki imajo drugačen odnos do rodnosti žensk. Da pa ni moška rasa pred izumrtjem, potrjuje Trump – propadli beli moški iz rust belta so ga volili bolj zato, ker je tak mačo kot pa zaradi političnega programa. Druga stvar je, kaj bo Trump kot politik naredil – zaenkrat mu njegov mačizem bolj škodi kot koristi, gospodinja Merklova se kaže kot mnogo modrejša političarka.
    In če je pri nas še kaj pravih moških, ki jih je včasih krasila pokončnost in bojevitost v obrambi svoje družine, družbe in principov, jih pozivam, da naj tudi kaj naredijo in ne samo jamrajo. Tudi metanje granitnih kock na parlament pomeni izražanje stališč in je družbeno manj škodljivo kot zapijanje, samopomilovanje in priložnostno seksanje s kondomom.
    Da ne bo kdo narobe razumel – ne vzpodbujam nasilja, ampak dokler je še mogoče, poizkušam skupaj z drugimi intelektualci kaj spremeniti na bolje, preden bo edini odgovor ulica (v smislu prodada in nasilja).

    Pa še osebni komentar: žalostno, da to piše upokojenec in ne kak mlad zagreti študent. Kje ste mladci, na vas sloni svet!

    Drago Babič

  4. Drago,
    Se strinjam, da je potreben večji angažma intelektualcev.

    Sem pa že toliko star, da me je mladostna naivnost minila. Sem za selektivne akcije / desante na politiko (kot je primer drugi tir), ne pa za politični angažma. Slednjega si ne morem privoščiti, niti me mika. Pro bono z veseljem pomagam, aktivna politika pa me ne zanima.

    • Hja, mladci, “starci”, itd… mislim, da mnogi nekaj čakamo, kako novo vstajo, da bi se ji pridružili na miren način, medtem ko velika večina ne bo naredila niti tega. Zelo redki pa so pionirji, iniciatorji družbenih gibanj. Razna “socialna” omrežja v tem pogledu prej škodijo, blokirajo fizični angažma, ki je še vedno ključen.

      S tega vidika je zdaj ponekod dobro. ZDA so trenutno v nekakšni “janševski” fazi, ko imajo na vrhu politika, ki ga kaka polovica naroda videti ne more. Za potreben čustven odziv to zadostuje, če bo za kaj več pa je vprašanje.

  5. Se moram (delno) opravičiti mladi generaciji – malo prej sem gledal zmago Boštjana Klineta na smuku za svetovni pokal, Ilka Štuhec je bila druga v kombinaciji, pred kratkim so rokometaši osvojili bronasto medaljo na svetovnem rokometnem prvenstvu. Če dodamo še mlada zakonca Login, ki sta svoje podjetje Outfit7 pred kratkim prodala za milijardo dolarjev, so mladi Slovenci očitno nadpovprečno sposobni in se ni bati za našo prihodnost, če ne bi bilo enega velikega ČE: na žalost svoj uspeh držijo v glavnem zase, ostali Slovenci, razen da se ob tem dobro počutimo, nimamo v materialnem smislu kaj dosti od tega. Predvsem pri denarju (zakonca Login) bi se spodobilo da plačata nekaj davkov matični državi, kjer sta zrasla, se šolala in začela z biznisom ne pa da sta vse odnesla nekam v davčno oazo. Se očitno zgledujeta po Applu in Googlu, ki jih tudi ne briga “rust belt” in skrivata dobičke v davčnih oazah. Kam to pelje, pa dobro vemo.
    Še manj je sposobnih mladih videti v slovenski politiki (mogoče z izjemo Luke Meseca), ki je po kvaliteti izrazito podpovprečna in bi rabila krepko dozo osvežitve, da ne gledamo stalno iste obraze, predvsem tiste, ki so krivi za našo osemletno stagnacijo v razvoju.
    V kolikor ni prave želje po akciji (očitni nizki Gini deluje), pa nam starcem preostane le, da vas povabim v bližnji bife da kot pravi “rustbeltovci” ob piru pošimfamo čez državo, vreme in babe. Povejta, če sta za.

      • Jože,

        Lahko jutri v torek, pri tebi na faksu, povej uro ali pa drug teden, medtem sem namreč zaposlen z svojim najpomembnejšim opravilom, čuvanjem vnukinj.

%d bloggers like this: