Nov šok: Izpostavljenost globalizaciji znižuje inovativnost

Ta teden so Autor, Dorn, Hanson, Shu & Pisano (2016) lansirali novo “bombo”: ameriške panoge in podjetja, ki so bolj izpostavljena kitajski konkurenci, znižujejo inovativnost (merjeno s številom patentov). Pa ne samo to, kitajska konkurenca znižuje tudi globalni obseg prodaje in zaposlenosti izpostavljenih ameriških podjetij, rast dobičkov in vlaganja v R&R. Do sedaj je veljalo, da je teoretično možno, da uvozna konkurenca bodisi spodbuja bodisi zavira inovativnost domačih podjetij, vendar pa je zelo vplivna raziskava Bloom, Draca, and Van Reenen (2008, 2016) pred leti na vzorcu evropskih podjetij pokazala, da kitajska konkurenca res uničuje delovna mesta v podjetjih v nekaterih (delovno intenzivnih) panogah, vendar pa v drugih spodbuja inovativnost, kar naj bi pomenilo dolgoročno prestrukturiranje gospodarstva v pozitivno smer. In večina ekonomistov, tudi jaz, smo tej pozitivni zgodbi zaupali. Zato gre pri ugotovitvah Autorja in ostalih za takšen šok. Obe raziskavi zaradi različne metodologije med seboj nista primerljivi, zato bo treba na podlagi iste metodologije ovrednotiti učinke kitajske konkurence tudi v Evropi.

No, trojica Autor, Dorn & Hanson je v zadnjih štirih letih nanizala serijo raziskav, ki porajajo utemeljen sum v zgolj benevolentne učinke globalizacije. Pokazali so, da povečana izpostavljenost kitajskemu uvozu posamezne regije za dolgo obdobje spravlja v depresijo, da se trg dela tudi desetletje in pol po šoku ne pobere, da uničuje zakone, zmanjšuje stopnjo porok, povečuje umrljivost (zaradi samomorov ter drog in alkohola) in da frustrirani volilci v depresivnih regijah začnejo voliti ekstremne politike. Na podlagi njihovih raziskav (glejte spisek) se obrača način ekonomskega razmišljanja o globalizaciji. Ta teden sta denimo o tem glasno razmišljala že guverner Bank of England, Mark Carney ter glavni ekonomist IMF, Maurice Obstfeld. Dogaja se velikanski premik ekonomske paradigme.

%d bloggers like this: