Eden izmed večjih problemov je, da veliko poslovnih odločitev in ukrepov vladnih politik temelji na posamičnih študijah. Kadar vodstvo podjetja ali minister želi dobiti ex-post potrditev za strateško odločitev, ki jo je sam pri sebi sicer že sprejel, naroči študijo, ki nato verificira pravilnost njegove odločitve (če ne, jo skrije v predal in naroči drugo). Kvaliteta in verodostojnost tovrstnih študij sta običajno vprašljivi, ne pa vedno. Toda vsaj pri znanosti oziroma znanstvenih raziskavah običajno zaupamo objavljenim rezultatom. Saj naj bi šli skozi strogo sito kolegialne kritike in nato še recenzentov. Pa jim ne bi smeli. Zaupati namreč.

V zadnjih letih sem tukaj napisal že nekaj postov na to temo in na velike težave, ki jih imajo v medicini, farmaciji, klimatologiji, psihologiji itd. z replikacijo dobljenih rezultatov. Nasploh je problem tam, kjer imajo opravka z eksperimentalnimi raziskavami, ki jih je izjemno težko ponoviti in preveriti rezultate. Toda podobni problemi so tudi tam, kjer so na voljo tudi originalni podatki in ekonometrična koda. Tudi tukaj se pojavlja enak problem, da ogromno raziskav, objavljenih v vrhunskih znanstvenih revijah, ni mogoče replicirati.

Nadaljujte z branjem→

Zelo svež cover. Za vse heroje vsakdanjega življenja, za vse nas.

Izjemno nizka udeležba in sam izid referenduma o zakonu o drugem tiru nista veliko presenečenje. Sta rezultat tega, da so državljani zbegani glede tega, kaj ta zakon v resnici prinaša, in rezultat tega, da sta obe strani, vladna in opozicijska oziroma interesno motivirana, na veliko manipulirali glede tega in v umazani predreferendumski kampanji še bolj zmedli volilce. Ti so pač raje ostali doma, kot da se odločajo o tem, ali hočejo imeti drugi tir oziroma ali hočejo zanj plačati eno ali dve milijardi evrov.

Nadaljujte z branjem→

• Review: The Scandalous Friendship That Shaped Adam Smith – NYTimes
• Why Workers Are Losing to Capitalists – Noah Smith
• Colleges as class reproduction machines – Brookings
• Income mobility and welfare: A new approach – VoxEU
• Making Fiscal Money Work – Biagio Bossone et al
• Kahneman on AI versus Humans – Digitopoly
• How I lost my past – Branko Milanovic
• The New Monopolists – Mordecai Kurz
• The Coming Bear Market?- Robert J. Shiller
• Where’s the Inflation?: Where’s the Beef? – Roger E. A. Farmer
• The forward guidance paradox – VoxEU
• The Global Cost of the Eurozone’s 2012 Fiscal Coordination Failure – Brad Setser
• Undergraduate economics teaching moves into 21st century – Simon Wren-Lewis

Včeraj sem za štos odprl glasovanje, kako bi bralci mojega bloga na referendumu glasovali glede zakona o drugem tiru. Seveda je vzorec majhen (zaenkrat 255 glasov), najbrž povsem nereprezentativen in zelo gotovo zelo pristran (bralci tega bloga so najbrž bolj motivirani, hkrati pa gojijo podobna stališča kot jaz, sicer ne bi izgubljali časa na tem blogu). Ne glede na to pa rezultati glasovanja do zdaj kažejo, da bi skoraj štiri petine (slabih 79%) vseh glasovalcev na referendumu glasovalo proti zakonu. Le dobrih 8% bi jih glasovalo za zakon, 13% pa je neopredeljenih.

Iz tega (doseženega rezultata, pristranosti vzorca in motiviranosti glasujočih) sledi, da bo na nedeljskem referendumu zakon skoraj gotovo padel, če bo dosežen kvorum udeležbe (345,000 volilcev), saj bodo prišli oddat svoj glas le najbolj motivirani. To je tudi v skladu z ugotovitvami ankete Dela iz začetka julija.

Vir: DAMIJAN blog, 22.9.2017, 22:04

Demokratično izražanje volje državljanov (na volitvah in referendumih) je edina (EDINA !) demokratična civilizirana možnost vplivanja na delovanje oblastnih struktur. Je edini civiliziran način, da kot državljani vplivamo na to, kdo nas bo zastopal in v našem imenu izvajal državne politike in je edina civilizirana možnost, da kot državljani korigiramo politike vladajoče elite, kadar menimo, da se ne skladajo z našo (večinsko) voljo. Ostanejo le še manj civilizirane (čeprav demokratične) možnosti, kot so ulični protesti in revolucije, ki pa pridejo v poštev v skrajni sili. Toda dokler imamo možnost, da periodično in izredno (referendumi) izražamo našo voljo, je naša državljanska – ne samo pravica, ampak – dolžnost, da jo izkoristimo.

Če ne gremo na volišča – ker smo apatični, ker se nam ne da, ker bi raje šli nabirat gobe ali počet kaj tretjega – nismo naredili nič koristnega. Še več, naredili smo veliko škodo. Volilna abstinenca (neudeležba na volitvah) ni izraz protesta proti vladi. Nasprotno, naša volilna neudeležba je naša aktivna pomoč vladi ali skupinam organiziranih interesov! Nadaljujte z branjem→

Ker zakon o drugem tiru ni potreben: za noben drug železniški projekt do sedaj ni bil potreben poseben zakon.

Ker ta zakon uzakonja neracionalen in netransparenten investicijski program, ki ga ni še nihče videl in strokovno preveril.

Ker zakon ne upošteva negativnega mnenja KPK in Računskega sodišča ter stališč gradbene in ekonomske stroke.

Ker zakon prinaša “nebulozno” in nikjer preizkušeno javno-javno partnerstvo z Madžarsko, ki za slovenske davkoplačevalce prinaša za 180 mio evrov višje stroške financiranja kot brez “partnerstva” z Madžarsko.

Ker zakon Madžarski omogoča lastništvo nad slovensko železniško infrastrukturo, zmogljivosti v Luki Koper ter gradbena dela mimo javnih razpisov in na škodo slovenskih gradbincev.

Ker je brez tega zakona mogoče znižati vrednost investicije in stroške financiranja ter davkoplačevalcem prihraniti za skupaj okrog 360 mio evrov.

Nadaljujte z branjem→

Težko kaj dodam k temu, kar je napisal Janko Veber v obrazložitev svojega glasu proti zakonu o drugem tiru (no, bom jutri dodal v posebnem zapisu):

GLASOVAL SEM PROTI ZAKONU O DRUGEM TIRU

Poseben zakon za 27 km proge ni potreben.

Gradimo lahko brez posebnega zakona, enako kot druge železnice pri nas do sedaj.

Projekt je treba racionalizirati in graditi brez Madžarske.

Podjetje 2TDK je obvod za podmizno prodajo naše najbolj dobičkonosne železniške infrastrukture tujcem.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper (v nadaljevanju zakon) določa pogoje in način izvedbe investicije v izgradnjo drugega tira Divača-Koper (v nadaljevanju drugi tir), ki jo bo izvedla družba 2TDK družba za razvoj projekta d.o.o. (v nadaljevanju 2TDK), ki jo je ustanovila Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 01406 – 4/2016/15 z dne 31. 3. 2016. Vidimo, da je Vlada ustanovila družbo, še preden je za takšen način izvedbe investicije pridobila pravno podlago v zakonu. Družba še ni sklenila z Republiko Slovenijo koncesijske pogodbe v skladu s 24.čl. Zakona, ki je že sprejet, a glede na razpisan referendum še visi, ker je možno, da ga referendum razveljavi. Družba gotovo še nima urejenih statusnih pogojev, ki so po zakonu potrebni za njen položaj investitorja, vendar pa se Vlada in družba obnašata, kot da bi bilo že vse urejeno in da ni ovir za izvajanje investitorskih aktivnosti družbe.

Nadaljujte z branjem→

Januarja letos smo s prispevkom, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi, poskušali izpostaviti problematiko, povezano z oceno vrednosti, načinom financiranja in slabega vodenja investicijskega projekta gradnje nove železniške povezave med Divačo in Koprom. Povod je bila strokovno pomanjkljiva in nepopolno izvedena revizija ocenjene vrednosti projekta drugi tir, ki jo je izvedlo podjetje Geodata, potrdilo in plačalo ter tudi javno objavilo pa ministrstvo za infrastrukturo. V članku smo predstavili izsledke lastne analize »od zgoraj navzdol«, tj. oceno vrednosti investicije na podlagi primerljivih projektov, ki pa lahko rabi zgolj za stroškovno orientacijo v začetnih fazah projekta.

Nadaljujte z branjem→