Dietz Vollrath iz Univerze v Houstonu ima, po mojem skromnem mnenju, najboljši blog s področja gospodarske rasti (Growth Economics Blog). V današnjem postu se je dotaknil Trumpovega načrta zniževanja davkov. Ta načrt je velika večina ekonomistov že raztrgala in povedala, da ne bo pospešil rasti ameriškega gospodarstva. Ker pač vse empirične raziskave za ZDA kažejo, da višina davkov in njihova dinamika nista povezani z gospodarsko rastjo. No, Vollrath pa gre korak naprej k iskanju pojasnila, zakaj znižanje davkov ne vpliva na pospešitev rasti.

Nadaljujte z branjem→

Simptom: od leta 1970 je zaradi strelnega orožja v ZDA umrlo več ljudi, kot je skupaj umrlo Američanov v vseh vojnah po ameriški revoluciji:

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Zadnje poročilo OECD o ekonomskem položaju Slovenije (OECD Economic Survey of Slovenia 2017) je vsekakor nekoliko drugačno kot dosedanja. Ker so se nam izboljšali praktično skoraj vsi ekonomski kazalci, tudi OECD ni mogel mimo pohvale za dosežene rezultate. Posebej izpostavljajo, da ob ponovni gospodarski rasti še vedno ohranjamo tudi visok nivo socialne kohezivnosti, saj se po vseh kazalcih Slovenija uvršča med države z najmanjšo neenakostjo. Seveda pa pregled ter vsebovana priporočila opozarjajo na področja, kjer ima naša država še vedno veliko izzivov ter tudi priložnost za izboljšave, ki bodo omogočile nadaljnjo rast.

Nadaljujte z branjem→

The Economist prinaša zelo dober članek o problemu, s katerim se vse bolj soočamo – da namreč večine stvari, ko se kaj pokvari, ne moremo več sami popraviti. Še več, popraviti jih ne morejo niti lokalni serviserji, pač pa je treba bodisi zamenjati cel aparat ali pa ga poslati nekam daleč v osrednji center. Proizvajalci se branijo, da hočejo na ta način bodisi preprečiti, da bi se uporabniki poškodovali bodisi zaščititi svoje avtorske pravice pri kompleksnih sistemih bodi preprečiti da bi se razpasli hekerji. Vendar gre pri tem za tako različne izdelke, kot so traktorji, pralni stroji in (pametni) telefoni. In če ne bi za vsako figo morali zamenjati celega aparata, bi okolju naredili veliko uslugo.

No, v ZDA in EU se oblikuje gibanje, ki se bori za “pravico do popravila”. Za to, da morajo proizvajalci dati na voljo navodila in orodja, s pomočjo katerih je mogoče lokalnim specialistom popraviti pokvarjene aparate in stroje. Gre za pravico do uporabe svoje lastnine. Prvi uspehi so tukaj. Od poziva  Evropskega parlamenta regulatorjem do zakona v Massachusettsu glede pravice do popravila avtomobilov, na podlagi katerega se je morala ukloniti vsa ameriška avtomobilska industrija.

Nadaljujte z branjem→

V preteklih letih sem v kakih ducat ali dveh člankov komentiral IMF-ov čudežni preobrat k razsvetljenstvu – to je k izzivanju in ovržbi lastnih dogem iz svoje dolge zgodovine (predvsem glede dolga, fiskalnega stiskanja in neenakosti na rast). Pri tem sem seveda imel v mislih ducate čudovitih analiz njihovega raziskovalnega oddelka v 8-letnem obdobju, ko ga je vodil Olivier Blanchard (MIT). Toda problem IMF je bil, da teh čudovitih ugotovitev lastnih raziskovalcev ni nikoli prenesel “na teren”. V praksi so IMF-ovi emisarji povsem ignorirali ta spoznanja in države še naprej – s strahovitim orožjem, ki ga ima IMF: reprogramiranje kreditov in vpliv na ostale kreditorje – posiljevali z arzenalom ideološko-dogmatskih receptov iz svoje svinčene zgodovine. Najbolj očiten zadnji primer je IMF-ova vodilna vloga pri 10-letnem finančnem genocidu nad grškim prebivalstvom, kljub temu, da so IMF-ovi raziskovalci vmes ugotovili, da so ti ukrepi kontraproduktivni in kljub lastnim analizam s terena, da so bile njihove prejšnje prognoze glede učinkov ukrepov za Grčijo povsem zgrešene.

Nadaljujte z branjem→

• A German Model? – Francesco Saraceno
• I helped create the GOP tax myth. Tax cuts don’t equal growth. – Bruce Bartlett
• Voodoo Gets Even Voodooier – Paul Krugman
• Economists Have No Use for Republican Tax Cuts – Noah Smith
• Unpopular Delusions and the Madness of Elites – Paul Krugman
• Why Public Health Insurance Could Help, Even if You Don’t Want It – NYTimes
• Tax Cuts for “Pass-Through” Businesses are Cuts for Rich People – Dean Baker
• The Trump Tax Reform’s Pass-Through Boondoggle – Justin Fox
• Better thy Neighbor? Cross-border Effects of Fiscal Actions – IMF Blog
• The Unequal Burden of Rising Temperatures on Low Income Countries – IMF Blog
• Global value chains and the missing US exports – VoxEU

Ko zjutraj razvažaš otroke po vrtcih in šolah, je kolateralna korist, da včasih slišiš tudi kak dober komad na radiju (sploh pa na Rock radiju). No, danes mi je ta komad malce odprašil spomin na srednjo šolo in …., ah, pustimo to.

Heh, Bruce Bartlett, svetovalec Ronalda Reagana, co-mastermind Reaganove davčne reforme in so-avtor republikanskega davčnega mita (drugi “zaslužen je še Arthur Laffer – avtor “Lafferjeve krivulje”), je ujel svoj trenutek intelektualne poštenosti. V današnjem komentarju v Washington Postu pravi, da gre pri trditvi, da zniževanje davkov povečuje rast, le za mit. Za republikanski davčni mit, ki je sicer prodrl v učbenike ekonomije.

Bartlett pravi, da Reaganova davčna reforma, ki je znižala najvišjo mejno davčno stopnjo na samo 28%, ni imela nekega pomembnega učinka na rast, bolj pomembni dejavniki rasti so bili prepolovitev Fedove obrestne mere ter keynesianska ukrepa vlaganj v cestno infrastrukturo in oboroževanje. Še več, ko primerja stopnje skupne gospodarske rasti po desetletjih, Bartlett pokaže, da je bila kumulativna gospodarska rast v Reaganovih 1980-ih nižja od tiste v 1970-ih, ko so bili davki ekstremno visoki. In gospodarska rast v Clintonovih 1990-ih, ko je močno zvišal davke, je bila višja tako od tiste v Reaganovih časih kot tiste v času Busha mlajšega, ki je ponovno drastično znižal davke bogatim. In enako velja za Obamino obdobje, ko je ob (kljub ali zaradi?) zvišanju davkov dosegal višjo rast od predhodnika. (Nasploh je gospodarska rast višja v mandatih (bolj socialnih) demokratskih predsednikov, kar je zanimivo, mar ne?) Torej bi prej lahko veljal anti-davčni mit, torej da višji davki pospešujejo rast (čeprav ne za prvega in ne za drugega ni empirične podpore).

In še nekaj, Bartlett razkriva še nekaj pozabljenih dejstev iz glorificiranih, mitoloških Reaganovih časov. Denimo, da je Reaganova davčna reforma navrtala veliko luknjo v proračun, zaradi česa je Reagan v drugem mandatu spet povišal davke, da bi pokril približno polovico proračunske luknje, ki jo pridelal s predhodnim zniževanjem davkov. Ah, ta nori svet. In ta klinčeva ideologija.

Nadaljujte z branjem→