Odprto pismo 331 evropskih ekonomistov proti uvedbi evra

DAMIJAN blog

No, to je za anale, kajti pisalo se je leto 1997, ko je 331 evropskih ekonomistov, na čelu z Geertom Reutenom, Keesom Vendrikom in Robertom Wentom, evropskim voditeljem poslalo odprto pismo, v katerem so jih opozorili, da projekt uvedbe evra v načrtovani obliki ne more biti uspešen. V šestih točkah so evropske voditelje opozorili, da je monetarna unija (evro) prez proračunske in fiskalne politike velika napaka, saj si s tem države omejujejo možnosti pri reagiranju na ekonomske šoke. Z monetarno unijo (evrom) bodo izgubile eno izmed dveh ključnih ekonomskih politik (monetarno), s paktom o stabilnosti in rasti pa močno omejile še uporabo fiskalne politike. In kot sklenejo, z evrom bodo države obsojene na politiko varčevanja in socialno trpljenje.

In veste kaj, kolegi ekonomisti so daljnega leta 1997 bili preroški. Imeli so prav. V vseh šestih točkah. In v oceni stanja, ki ga bo prinesel evro.

Hudič pa je, da boste…

View original post 1,663 more words

5 responses

  1. Oh, ta nesrečni in vsega krivi evro.
    Ja, res je, da je tak kakršen je, nedokončana zgodba in posledično invaliden, saj je bil v prvotnem konceptu v paketu skupaj s fiskalno in monetarno politiko. Vendar so ta koncept na referendumu zrušili ravno Francozi, taisti, ki sedaj preko Macrona oživljajo ta prvotni koncept s svojimi predlogi evrskega finančnega ministra in evrskega parlamenta, beri skupne fiskalne politike. “Gde si bia, kad je grmilo?”.
    Vprašanje je sedaj, ali bodo za to Nemci, prvotni trdni zagovorniki zedinjene Evrope, saj jim tak invaliden evro ustreza.
    Je pa treba reči, da ekonomisti niso ravno sol sveta, kar po letu 2008 ugotavljajo tudi sami, in da je treba biti bolj razgledan, da lahko presojaš o stvareh sveta. Življenje pač ni nekaj idealnega. ampak je stalna izbira manj slabih možnosti. Sicer pa, kje bi raje živeli? V Trumpovi Ameriki ali komunistično/divje kapitalistični Kitajski? Ali malo bližje, v Orbanovi Madžarski? Jaz raje v skandinavsko/avstroogrski Evropi.
    Vse skupaj bolj spominja na pubertetnika, ki uživa v ravnokar pridobljeni svobodi samostojnosti, vendar se še vedno vrača k mamki Evropi po žepnino in varnost doma.

  2. Drago,
    spuščaš se na področje, ki ga ne obvladaš. In kot tehnik (tehnokrat) zanemarjaš področje politične ekonomije. Na koncu je slednje tisto, ki odloča, v katero smer se obrne neka situacija (in ne racionalni, ekonomistični ali tehnicistični premisleki in argumenti).

  3. Aja, pa z krizo v 2008 niso imeli veliko opravka ekonomisti. Tukaj sem zlil ogromno gnojnice nase in na svojo profesijo – da ne razumemo sveta, da ga razlagamo popreproščeno modelsko in da so na podlagi nasvetov nekaterih izmed politiki dobili (napačne) argumente za napačne ukrepe za izhod iz krize.

    Toda v krizo iz leta 2008 nas niso spravili ti (makro)ekonomisti, pač pa predvsem finančniki in politiki, ki so jim deregulirali (finančne) trge. Med finančniki pa večinoma ni ekonomistov, pač razni MBA-jevci, za katere pa algoritme za finančne modele ustvarjajo matematiki, fiziki, IT-jevci… Potem pa imaš še vse druge navdušence nad hitro rastjo – pri strojnikih, gradbenikih etc. … in čisto navadnih ljudeh. Vsi so hoteli zajahati bika v galopu.

    Sicer pa rad prevzamem nase to breme krivde (v imenu stroke), če to komu olajša počutje.

  4. V bistvu gre za dilemo manj ali več Evrope, v kateri je evro sicer pomemben, vendar le en od elementov. V zadnjem času postajajo pomembnejši geostrateški in varnostni vidiki, vključujoč imigracije in terorizem. Odločitve bodo sprejemali politiki, verjetno jih bodo na referendumih potrjevali ali zavračali volilci. Zaželjeno je, ta so v te procese vključeni pošteni ekonomisti, da bodo prevladale strokovne rešitve v korist večine Evropejcev, in ne tiste, ki ustrezajo samo nekaterim, v primeru obstoječega evra velekapitalu. Ste mogoče pomislili, zakaj obstoječi evro tako otežuje posameznim državam ukrepanje ob ekonomskih neravnotežjih? Mogoče pa zato, ker hoče velekapital to reševati po svoje in se ob tem dobro okoristiti, samo poglejte “reševanje” slovenskih bank ali Grčije, ki ima sedaj večji dolg, izražen kot % BDPja kot pred krizo, samo velik del državnega premoženja je bila prisiljena prodati za bagatelo, mizerija prebivalcev je pa “kolateralna škoda”. In tako ravnanje podpira še sedaj veliko ekonomistov v velikih inštitucijah, kot so Evropska komisija, ECB in IMF. Čeprav se glede Grčije IMF sicer delno posipa s pepelom, pa še vedno “drži štango” ostalim in ne prepreči takega ravnanja, ki je enostransko v korist kapitala in na škodo ljudi. Namreč, če bi to reševale države same z monetarno in tečajno politiko v okviru svojih valut in centralnih bank, kapital ne bi imel nič od tega, mogoče samo stroške v obliki tečajnih razlik in izgub zaradi inflacije. Tudi to je politična ekonomija, samo ne tista iz učbenikov.
    Kaj se bo zgodilo z Evropo, se bodo dogovarjali veliki, predvsem Francozi in Nemci, nam malim, bo samo predstavljen že dogovorjen koncept z enostavno izbiro “vzemi ali pusti”. Torej bo nam ostalo samo to, da se čim bolj prilagodimo in z iznajdljivostjo potegnemo iz vsega tega debelejši konec. Zaenkrat nam v evrski skupini po desetletni krizi, za katero je v veliki meri kriva pogoltnost in nesposobnost naših političnih in gospodarskih vodij, dobro kaže, BDP raste nadpovprečno, približujemo se povprečju v EU. V kolikor se želimo priključiti razvitejšim, nam ne bo dosti pomagala lastna monetarna in valutna politika, pač pa najprej učinkovita obramba pred kapitalskimi plenilci (glej prodajo saniranih bank), nato pa dobra razvojna politika, za kar so tudi poklicani ekonomisti.

    Se pa opravičujem celotni ekonomski stroki, vendar tako kot med inženirji (glej naš DRI ob 2.tiru), politiki (da ne naštevam) in med vsemi nami, so tudi med ekonomisti dobri in slabi, pošteni in prodane duše. Jih ne bom našteval, saj jih ti dobro poznaš in ta slabe strogo kritiziraš. Zato na nek način ne sprejemam tvojega opravičila v imenu celotne stroke, saj si ravno ti eden izmed teh poštenih ekonomistov, ki opravičila ne potrebuje, prej zaslužiš pohvalo. Mora pa stroka vzdigniti glas in povečati tako ali drugače svoj vpliv na ključne politične odločitve, drugače bo, tako kot pismo 331 ekonomistov, preslišana in nam bodo drugi, močnejši in bolj prebrisani krojili usodo.

  5. Drago,
    Kaj piješ? (-:

    Glede prvega in drugega odstavka pa:
    – če ne bi imeli evra, bi bila kriza iz 2008 manj verjetna, ker bi bil pred tem denar precek dražji (višje premije na dolg; glej DeGrauwe & Yi) in ne bi prišlo do tako velikih prilivov kapitala,
    – izven evra ne bi bilo treba spoštovati direktive EU glede bančne sanacije,
    – izven evra bi lahko devalvirali valuto in uporabljali fiskalno politiko (se izognili fiskalnemu paktu; glej Švedska, UK, Norveška, Češka etc.)

    Glede tega glej moje predavanje o vzrokih evrske krize:
    https://damijan.org/2015/05/13/mehanizem-evro-krize/

%d bloggers like this: