3 responses

  1. Spoštovani, vaš stavek v nekem drugem zapisu: “Če ni pravne države, če ni prisilne regulacije delovanja / obnašanja subjektov, se liberalizem izrodi v kaos in zakon močnejšega oziroma v vojne med tolpami.” me je spodbudil k komentiranju vaših slikic o finančni krizi.

    Vse to kar omenja vaš prispevek in njegove povezave so dobre slikice realnosti, ampak kaj so njihove predpostavke? Da regulacija delovanja / obnašanja subjektov deluje ? Seveda ne, opis in slikice odražajo nedelovanje. Dejanske podatkovne krivulje opisujejo in agregirajo znorelost in se uporabljajo naprej brez prvega in temeljnega vprašanja, če hočemo kaj vedeti o regulaciji, kakšne bi te slikice bile, če bi regulacija delovala. Tako v vzročno posledičnem zaporedju slikic popolnoma izostanejo vprašanja prispevka delovanja / nedelovanja regulacije. To govorim zato, ker ste vi sam izumil novega mikro regulatorja – oficirja za korporativno integriteto za saniranje malomarnega delovanja in verjetno ste mu namenil tudi bodočo preventivo. Izumil ste celo predpis na to temo, da o množico mojih zapisov na temo finančno malomarnega in slabega nadzornega obnašanja, kaznivega glede na že takrat veljavne predpise, niti ne omenjam.

    Slikice, ki v podatkih povzamejo kot danost realnost kaosa in zakon močnejšega oziroma vojne med tolpami in potem celo služijo za izumljanje ekonomskih teorij in dizajniranja ukrepov se tako v osnovi ognejo vprašanju regulacije v vlogi preventive in v vlogi ukrepa.

    Bi krize sploh bile, če bi regulacije preventivno delovale ? in kakšne bi te krize potem sploh bile? Kje in na kakšen način bi končali nemški presežki ? Bi bili Nemci potem prisiljeni nalagati denar kot lastniske vložke po evroevropi in tvegati skupaj s gospodarskimi kavboji, ne pa da so se skrili za kavbojske nacionalne bančne sisteme, ki so transformirali kratkoročna posojila preko neformalno obljubljanih revolvingov v dolgoročne nerealne kavbojske projekte, potem pa sanacijo še preložili na javne finace teh držav ? Kako bi torej zadeve izgledale pod predpostavko preventivnega delovanja regulacije ?

    Malomarnostna kavbojska povozitev regulacije je po mojem mnenju velik, če ne celo dominanten vzrok krize in vzpostavitev kolikor toliko delujoče regulacije (torej strukturna reforma definirana v širšem smislu) osnovni predpogoj za njeno dobro reševanje z drugimi orodji, če je kriza že nastopila. Če temu ni tako, potem je, po mojem mnenju, vaš citirani satvek: “Če ni pravne države, če ni prisilne regulacije delovanja / obnašanja subjektov, se liberalizem izrodi v kaos in zakon močnejšega oziroma v vojne med tolpami.” zgolj splošno navržena misel brez vsake realne vrednosti za analizo. Le kje v slikicah se skriva njegova dimenzija in vsebina se sprašujem ?

    Lep pozdrav Igor

  2. Igor,

    Se strinjam z mnenjem.

    Hkrati pa težko sprejmem kritiko, ker se večina tega predavanja dejansko nanaša na kritiko sistema brez regulacije in kako je zadeva ušla z vajeti.

    Kot ilustracijo imaš slide 23 (Zakaj edino “mirno obdobje” (brez finančnih kriz) le med 1945 in 1973 ?) in spodaj odgovor… Bretton Woods je bil regulacija mednarodnih kapitalskih tokov.

  3. Igor,

    Aja, glede reference sem v mislih imel drugo predavanje (tisto o protekcionizmu).

    Sicer pa je to zgornje predavanje eno v seriji 4 predavanj o regulaciji mednarodne trgovine, ki jih predavam v okviru Global Institutional Economics na MBA.

%d bloggers like this: