Zakaj je Indeks ekonomske svobode navadna desničarska manipulacija

Bine Kordež

Med svetovnimi novicami se pogosto pojavljajo tudi podatki o razvrstitvi držav po različnih kriterijih. Med najbolj znanimi so lestvice o zaznavanju korupcije, o konkurenčnosti držav, o sreči in nedavno smo lahko zasledili tudi lestvico o ekonomski svobodi. Ta je bila omenjena tudi na teh spletnih straneh. Lestvico že dolga leta izračunava in objavlja ameriška ustanova Heritage Foundation. Po tej lestvici se uvrščamo dokaj slabo, nekje na sredino, med Burkino Fasso in Nikaragvo. Takšne uvrstitve so seveda vedno priročno sredstvo za potrjevanje v prepričanju, da je v Sloveniji (skoraj) vse narobe.

Ker takšna uvrstitev vseeno preseneča, me je zanimalo, kateri kriteriji so najmočneje vplivali na tako nizko zbrano število točk. Indeks ekonomske svobode naj bi sicer meril predvsem odprtost gospodarstva posameznih držav, torej svobodo podjetij, reguliranost v državi ter tudi finančno zdravje države. Pri izračunu upoštevajo 12 kriterijev s katerimi merijo omenjeno svobodo podjetništva kot so sodno varstvo, obdavčitev, svobodno trgovino, investicijske in finančne omejitve, delavske pravice, državne izdatke in podobno. Pri tem uporabljajo statistične podatke različnih mednarodnih institucij (IMF, OECD, World Bank…) in predvsem ameriških raziskovalnih centrov ter tudi različne zbirke ocenjevanj stanja po državah. Slednje temeljijo na percepciji, zaznavanju ljudi, prvi pa so merljivi, statistični podatki. Vseh 12 kriterijev ocenjujejo s točkami od 0 do 100 (100 pomeni najboljši dosežek), njihovo povprečje pa da končni rezultat po katerem se države razvrstijo.

Slovenija se pri večini omenjenih kriterijev giblje nekje na povprečju evropskih držav. Na način, kot določa metodologija, smo pričakovano nižje pri obdavčitvi (razlog visoka obdavčitev dela), pri sodni učinkovitosti ter tudi pri državnih izdatkih. S stališča ekonomske svobode se razume odprta ekonomija kot okolje, v katerem je vloga države minimalna. Zato se na primer tudi Švedska po tem kriteriju uvršča med “ekonomsko manj svobodne države”. Zanimivo, da pa imamo nadpovprečno število točk po kriteriju s katerim merijo svobodo delovanja podjetij (“Business freedom”), kar sicer pogosto ocenjujemo kot negativno značilnost Slovenije. Enako so nam dodelili več točk, kot velja v povprečju za evropske države, pri svobodi zaposlovanja (“Labor freedom”, kjer vemo, da je prisotnih največ pripomb s strani podjetniškega sektorja. Najbrž to izhaja tudi iz dejstva, da so delavske pravice v Evropi še vedno dokaj visoko obravnavane.

Kriterij, ki pa bistveno pokvari našo uvrstitev, pa je finančno stanje države. Večina evropskih držav dosega med 70 in 95 točk, Sloveniji pa so namerili samo 6,1 točke. Po metodologiji za izračun tega kriterija upoštevajo proračunski deficit ter obseg javnega dolga. Javni dolg Slovenije se je po letu 2008 res močno povečal, a tudi po tem povečanju smo nekje na povprečju držav Evropske Unije, s tendenco upadanja. Zaradi tega vsekakor ni opravičljivo, da bi bil izračunan rezultat tako nizek.

Pri proračunskem deficitu (primanjkljaju) pa upoštevajo povprečje zadnjih treh let in če so za objavljen indeks ekonomske svobode leta 2017 zajeli obdobje 2013 – 2015 (pojasnila ni), bi bila številka res najnižja, enaka grški. V letu 2013 smo med proračunski primanjkljaj namreč upoštevali tudi stroške sanacije bančnega sistema. Vemo pa, da so aktualna gibanja v javnih financah dokaj dobra, da so precejšnji izgledi, da bomo v letošnjem letu mogoče celo prvič v presežku in s tega vidika je upoštevanje tako starih podatkov dokaj neustrezno. A tudi če bi sprejmemo, da se uporablja enotna metodologija, ima Grčija po tem kriteriju 58 točk, Slovenija pa 6 (!). Italija s podobnim primanjkljajem zadnjih treh let ter precej višjim dolgom dosega na primer 70 točk. Te številke kažejo, da je v primeru Slovenije prišlo ali do računske napake (vsaj desetkrat prenizek izračun) ali pa po nekem nepojasnjenem računu in algoritmu pridejo do takšnega nelogičnega zaključka.

Karkoli je že razlog, če bi za Slovenijo upoštevali nek objektivno pričakovan rezultat samo za kriterij fiskalne stabilnosti države, bi se na skupni lestvici uvrstili kakih 30 mest višje. Po podatkih na primer OECD je finančni položaj naše države bistveno bolj ugoden, saj pri dolgu upoštevajo tudi premoženje države in po kriteriju neto dolga smo na primer med najboljšimi v Evropi.

Takšen natančnejši vpogled torej pokaže, da ima izračun resne pomanjkljivosti zaradi česar je uporaba rezultatov omejena. Ne zato, ker nam rezultati ne ustrezajo (kot bodo hitro napisali kritiki), temveč ker izračuni kažejo na določene nesporne nelogičnosti. Glede tega izračuna sem celo poslal vprašanje avtorjem, a odgovora razumljivo ni bilo (seveda si tudi to vsakdo lahko razlaga po svoje).

Seveda pa se ob izračunu Indeksa ekonomske svobode lahko še v osnovi postavi vprašanje, kaj ta indeks sploh pomeni. Prisotne so namreč precej pogoste ocene, da večja ekonomska svoboda, bolj svobodno delovanje podjetij in manj države regulative še ne pomeni tudi hitrejšega gospodarskega napredka in blaginje državljanov. To ugotavljajo nekatere zelo ugledne institucije in tudi konkretne analize teh indeksov ter gospodarske rasti ne kažejo neke večje povezanosti.

Verjetno je temu vzrok tudi v Fundaciji, ki objavlja to lestvico. Heritage Fundation se namreč že sama predstavlja kot največja in tudi najbolj široko podprta konservativna raziskovalna in izobraževalna ameriška ustanova. Kot trdnjava ameriškega konservativnega gibanja vse od ustanovitve leta 1973. In njihova usmeritev so svobodna podjetja, omejeno delovanje vlade ter individualna svoboda, za kar se “borijo vsak dan”. V tem duhu je seveda sestavljena tudi obravnavana lestvica, zaradi česar se ne bi čudil, da ima takšen izračun za Slovenijo lahko tudi kakšno drugo ozadje (čeprav najbrž zanje tako nismo pomembni).

Vsekakor torej precej uglednih institucij ugotavlja, da se usmeritve v svobodnejšo ekonomijo brez ustreznega nadzora države v zadnjih desetletjih niso najbolj izkazale. V Združenih država se je konservativno podprta politika zniževanja obdavčitve ter umika države odrazila predvsem v večji razslojenosti in ne hitrejši rasti, kot je bil proklamiran cilj. Takšna gibanja kažejo na upravičen in nujen tudi ustrezen državni nadzor. Zaradi tega je potrebno takšne lestvice upoštevati z določeno rezervo, glede na omenjen nelogičen izračun za Slovenijo pa še posebej.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: