Odstopni nastop pred mediji odhajajočega predsednika vlade Mira Cerarja je izvenel v obtoževanju drugih za fiasko njegove vlade glede drugega tira. Prvič, povedal je, da je bila odločitev Vrhovnega sodišla kaplja čez rob in s tem podvomil v pravno državo. Profesor ustavnega prava na čelu vlade se je poslovil z insinuacijo, da bi bila odločitev Vrhovnega sodišča lahko politična. In to po poprejšnji odločbi Ustavnega sodišča, po kateri se je Vrhovno sodišče moralo ravnati. Edini manevrski prostor Vrhovnega sodišča je bil med možnostima, da kljub vladnemu kršenju referendumske zakonodaje izid referenduma vseeno sprejme ali pa zateva nov referendum. Dvom v pravno državo je slaba popotnica za profesorja ustavnega prava v demokratični državi.

In drugič, obtožil je lobije in koalicijske partnerje, ki da so ga ves čas ovirali pri izvajanju projekta drugi tir. To je seveda popolni nonsens, kajti za vse težave pri izvajanju tega projekta si je kriv izključno sam. Njegova napačna presoja, uporabljena napačna strategija in zanašanje na napačne ljudi. In njegovo trmasto vztrajanje pri tem, da strategije ne spremeni in da sodelavcev ne zamenja, čeprav smo ga vsi glasno opozarjali na to. Vse to so karakteristike slabega vodje. Očitno nikoli ni prebral ali pa dojel Sun Tzujevega “The Art of war“.

Nadaljujte z branjem→

Mirko Troha

V oddaji Odmevi, 13.3.2018, je nastopil direktor Direkcije za infrastrukturo, Damir Topolko, ki nam je  zagotovil, da se take napake, da pomotoma izberejo več kot 2-krat dražjo ponudbo, ne dogajajo POGOSTO. Njegovo izjavo si lahko razlagamo, da se sem in tja, kdaj pa kdaj to lahko zgodi, ampak nikakor ne POGOSTO. Hvala g. Topolko, zdaj smo pomirjeni in vemo da je projekt drugega tira, ki ga cenijo med 0.7 in 1.4 milijarde evrov v varnih rokah.

Poglejmo nekaj izjav direktorja Damirja Topolka, človeka, ki je brez gradbene izobrazbe, vendar ga to ne moti pri vodenju Direkcije, ki je, kot pravi, »resna in profesionalna inštitucija«, ki se »POGOSTO« ukvarja z gradbenimi projekti.

Nadaljujte z branjem→

Zgodbe glede napačne izbire (ekonomsko) najbolj ugodnega ponudnika makete 2. tira sploh še ni konec. Dejansko se je šele začela odpletati. Zgodba, čeprav v bistvu enostavna in jo je najbrž mogoče poimenovati s tujko “b.. r…..g” (sami vstavite črke), je zelo kompleksna v izpeljavi, kajti pri izbiri najbolj ugodnega ponudnika na tem razpisu je šlo narobe vse, kar je mogoče iti narobe: (1) izračun točk za oceno najbolj ugodnega ponudnika, (2) sum dogovorjenih ponudb na razpisu in (3) neustreznost končnega izdelka glede na zahteve javnega naročila. Vse troje bomo tukaj podrobneje predstavili.

Naj danes za začetek osvetlim le prvo “napako”. Minister za infrastrukturo je namreč v ponedeljek imenoval štiričlansko Komisijo za pregled izračuna meril v postopku oddaje javnega naročila (…) makete drugega tira. In ta komisija je v svojem poročilu hitro ugotovila, da pri izračunih ni prišlo samo do ene napake, pač pa do dveh serij napak. V prvi seriji je izbirna komisija narobe izračunala praktično vse, tako po cenovnem kriteriju kot po kriteriju kvalitete. Nato je svojo oceno posredovala naprej Direkciji (DRSI). Na Direkciji so odpravili napako v izračunih po kriteriju kvalitete (in obema ponudnikoma pripisali pravilne ocene), nato pa pri kriteriju cene oebema ponudnikoma med seboj zamenjala oceni (pri čemer je bila pri enem ponudniku ocena povsem napačna še iz prve serije).

Nadaljujte z branjem→

Zavrnitev veljavnosti referenduma o zakonu o drugem tiru sama po sebi nič ne pomeni. Za gradnjo drugega tira zakon ni bil potreben in ni potreben. Vlada lahko drugi tir začne graditi tako kot gradi in obnavlja vse ostale avtocestne in železniške odseke, samostojno sproračunskim denarjem ali s sofinanciranjem iz EU sredstev. Za nobenega od teh odsekov ni bilo posebnega zakona, ker to ni potrebno. Ta zakon si je vlada izmislila samo zato, da bi lahko v zgodbo pripeljala Madžarsko in ji podarila del Luke Koper.

Je pa ta zvrnitev nerodna za vlado, ker je razgalila, kako je vlada namerno kršila zakon o referendumih, da bi lahko manipulirala z javnim mnenjem in pri tem nesmotrno trošila javni denar. In ta odločitev prihaja sočasno z vladno blamažo glede naročila makete o drugem tiru, kjer se je prav tako izkazalo, da je vlada manipulirala pri izbiri izvajalcev in da je s poneverjanjem pri točkovanju ponudb izbrala dvakrat dražjega izvajalca.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Včeraj, 12.3.2018, je RTV Slovenija v TV Dnevniku seznanila javnost, da bo Direkcija za infrastrukturo o oddaji naročila za maketo drugega tira Divača-Koper uvedla notranji nadzor. Ta informacija bi morala v javnosti povzročiti zgražanje in ogorčenje. Iz natančne preveritve napak pri oddaji naročila izdelave makete drugega tira, ki je sicer povsem nepotreben kič, je jasno razvidno, da je Direkcija za infrastrukturo – celo, če štejemo njen javni razpis za korekten – neposredno povzročila škodo najmanj v višini razlike med izbrano in najugodnejšo ponudbo, to je znesek 72.732 evrov. Torej državni proračun je oškodovan dejansko za nepotrebne stroške v višini 133.590 evrov, oziroma najmanj za 72.732 evrov.

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je še en članek izpred 5 let, ki ga moram reciklirati, ker se očitno rado pozablja, da situacija glede nastanka bančne luknje ni črno-bela. Niti črno-rdeča, niti rumena (SDS-ovska). Danes vsi radi pozabljajo, da so v kopanju bančne luknje sodelovali vsi, ki so imeli priložnost: levi, desni, sredinski, rdeči, črni, rumeni in nevtralni. Poglejte si spodnje podatke, preden se skregate z menoj po ideološki liniji. (In ne pozabite, spodnji komentar je bil izvorno objavljen februarja 2013)

V zadnjem mesecu se je močno razplamtela politična debata o tem, kdo je najbolj naluknjal slovenske banke – levica ali desnica. Predsednik vlade Janez Janša je bil glede nastanka bančne luknje zelo kategoričen: “Sestavlja jo 16 povezanih konglomeratov, ki so večinoma v lasti članov Foruma 21. Luknja ima jasno prepoznavne botre in barvo.” Pri tem naj bi svoje trditve utemeljeval na strogo zaupnem gradivu Banke Slovenije “Stanje v slovenskem bančnem sistemu” o stanju slabih terjatev bank konec maja 2012. No, poročilo je seveda že septembra lani pricurljalo v javnost. Nerodno pa je, da številke o največjih dolžnikih, milo rečeno, ne potrjujejo trditev Janeza Janše.

Nadaljujte z branjem→

Mirko Troha

Prejšnji teden je maketo 2. tira predstavil sam predsednik vlade Miro Cerar. Če smo prej samo domnevali, da je šlo pri oddaji naročila za nekaj sumljivega, smo po pregledu meril za oceno ponudbe  ugotovili, da je prišlo do velike napake pri izboru ponudnika za izdelavo makete 2. tira s strani Direkcije za infrastrukturo (DRSI), ki jo vodi Damir Topolko. Izbran je bil manj ugoden ponudnik, in to na podlagi tako očitne računske napake, da jo je videti iz letala.

Merilo za izbiro najbolj ugodne ponudbe je določalo, da je najbolj ugodna tista ponudba, ki zbere največ točk. Kriterija sta bila dva:

1. Cena,
2. Kvaliteta izdelave manjšega modela makete velikosti 50x70cm.

Pri kriteriju cene je bilo možno zbrati 100 točk, pri kriteriju kvalitete je bilo ravno tako možno zbrati 100 točk.

Pri kriteriju cene je bila določena formula za določitev točk naslednja:

Nadaljujte z branjem→

Deset (10) let po začetku naše finančne krize je vprašanje Kdo je kriv za bančno luknjo? še vedno ali znova aktualno. In  dobrih pet (5) let po prvi objavi “razkritja ključnih krivcev” znova razkrivam glavne krivce za bančno luknjo. Tukaj so, med nami in v nas.

Spodnji (recikliran) zapis ilustrira nastanek bančne luknje in identificira krivce. *

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

“Kdo ima koristi od visoke gospodarske rasti?” je v zadnjem času verjetno eno najbolj pogosto postavljenih vprašanj. Ljudje imajo občutek, da se visoka rast v njihovih žepih praktično ne pozna, vzporedno pa posamezne interesne skupine vidijo v tej rasti priložnosti za izjemna povečanja svojih dohodkov. Na drugi strani pa gospodarstvo in tudi politika opozarjajo, da v dobrih letih ne smemo vsega potrošiti, temveč je potrebno dati tudi kaj na stran za slabša leta, ki bodo nedvomno ponovno prišla, pa tudi samo stanje vseeno še ni tako bleščeče. Poglejmo zato, kaj se dogaja s to rastjo oz. kdo je dobil 2.9 milijarde evrov, kolikor je bil lanski BDP Slovenije višji v primerjavi z letom 2016 (nominalno je bil višji namreč celo za 7 %, v stalnih, primerljivih cenah pa za 5 %).

Nadaljujte z branjem→