Medijski umori so zanimiva zadeva, vendar boleča. Najbolj se spomnim tiste glede kolega Franceta Arharja, ki so ga mediji učinkovito odstranili kot kredibilnega kandidata za predsednika Republike Slovenije, ko so objavili višino njegove plače kot predsednika uprave zavarovalnice Vzajemna.

No, zdaj se očitno nekaj podobnega dogaja tudi meni, in to še preden sem postal uradni kandidat za karkoli in preden sem dobil priložnost, da sam predstavim svojo “kartoteko”. Na Siol.net sta novinarja Primož Cirman in Vesna Vuković, “pre-emptively”, napisala članek z naslovom “Zakaj so visoki dolgovi Jožeta Damijana težava #analiza“, s katerim poskušata načeti mojo kredibilnost kot morebitnega kandidata za guvernerja Banke Slovenije. Na njun zapis ne bi reagiral, če ne bi bil poln netočnosti in tendencioznega prikazovanja podatkov. Spoštujem novinarsko delo in družbeno pomembno poslanstvo, ki ga imajo novinarji in mediji, vendar mora biti to delo utemeljeno na resničnih dejstvih in ne na izkrivljenih interpretacijah, zato želim v nadaljevanju predstaviti dejstva v dejanski luči. Sploh pa ne mislim špekulirati o motivih in zakaj bi moja morebitna kandidatura utegnila koga motiti.

Res je, da so me pred časom klicali predstavniki iz nekaterih političnih strank, če bi me zanimala kandidatura za funkcijo guvernerja Banke Slovenije (BS). Vzel sem si čas za premislek, saj me načeloma politične funkcije ne zanimajo in sem do zdaj vse ponudbe, razen tiste ene iz leta 2005, dosledno zavračal. V tem primeru sem razmislil glede izzivov, ki čakajo BS v prihodnjih letih, glede lastnih profesionalnih izzivov in glede posledic za moje zasebno in družinsko življenje. Po premisleku in pogovoru doma z družino so prevagali izzivi inštitucije, za vodenje katere naj bi kandidiral. Kot glavne izzive BS vidim (1) učinkovito obvladovanje tveganj slovenskega finančnega sistema v času prihodnje gospodarske krize, ki se vse bolj grozeče približuje, (2) učinkovito izvajanje monetarne politike s strani BS, znotraj mandata BS kot dela Evrosistema, z namenom doseganja cenovne in makroekonomske  stabilnosti slovenskega gospodarstva, (3) reševanje problemov, ki so načeli kredibilnost BS, v času sanacije slovenskega bančnega sistema (ustreznost vseh postopkov glede dokapitalizacije bank, izbris in sodno varstvo pravic lastnikov podrejenih obveznic), (4) odgovornost BS javnosti in ustreznost načinov revidiranja poslovanja BS, in drugo.

Ob načelnem soglasju za kandidaturo sem to pogojeval s tem, da se predhodno preveri, ali obstaja dovoljšnja politična podpora moji kandidaturi. In kot se je izkazalo v nekaterih pogovorih v zadnjih dneh, bi bilo mogoče ob moji morebitni kandidaturi v Državnem zboru zbrati potrebno večino glasov. Na podlagi te informacije sem se nameraval čez vikend ponovno pogovoriti z družino, ali je pripravljena na vse posledice, ki iz tega sledijo. Tudi na takšne, kot sledijo iz zapisa novinarjev Primoža Cirmana in Vesne Vuković, ki je, kot rečeno, poln netočnosti in tendencioznega prikazovanja podatkov. Tovrstne pomanjkljivosti v njunem pisanju sem sicer do sedaj že velikokrat opazil. Ne bom se spuščal v to, ali je to posledica pomanjkanja informacij ali namerne kreativne interpretacije informacij. (Resnici na ljubo moram omeniti, da mi je včeraj njun novinarski kolega Tomaž Modic po e-pošti poslal 5 vprašanj, na katere naj bi mu odgovoril včeraj do 16. ure. Vendar sem bil včeraj ves dan na poti na konferenco v ZDA in sem e-pošto lahko prebral šele zvečer ob 20. uri po tukajšnjem času oziroma ob 3. uri v petek zjutraj po slovenskem času)

Kaj v zapisu novinarjev Primoža Cirmana in Vesne Vuković ne drži oziroma je tendenciozno predstavljeno? Naj izpostavim zgolj nekaj ključnih poudarkov.

1. Ob morebitni izvolitvi bi bil Damijan prvi guverner, ki bi banko v resnici od znotraj videl le kot njen komitent.

Nikoli namreč ni sedel ne v upravi, ne v nadzornem svetu katere od domačih ali tujih bank, ne v svetu Banke Slovenije.

Seveda so notranje izkušnje z vodenjem in nadziranjem poslovne banke ali sedenje v Svetu centralne banke pomembne, vendar je vodenje centralne banke bistveno več kot nadziranje poslovanja poslovnih bank. Centralna banka je predvsem inštitucija, ki izvaja monetarno politiko kot eno izmed dveh ključnih makroekonomskih politik (druga je fiskalna). In po pogodbi o EU je primarni cilj delovanja centralnih bank v Evrosistemu vzdrževanje cenovne stabilnosti, podredno pa še druge splošne ekonomske politike (“The primary objective of the ESCB shall be to maintain price stability. Without prejudice to the objective of price stability, the ESCB shall support the general economic policies in the Community.“). Za razliko od bank v Evrosistemu ima ameriški FED na prvem mestu polno zaposlenost, sledita cenovna stabilnost in zmerne dolgoročne obrestne mere. To pomeni, da centralni bankirji potrebujejo širša, makroekonomska znanja.

In konkretno, Mitja Gaspari ali Marko Kranjec tudi nista imela izkušenj iz poslovnih bank preden sta postala guvernerja. Marko Kranjec in France Arhar pred nastopom funkcije guvernerja nista delovala v Svetu BS. Naj kot zanimivost omenim, da sem že leta 2003, ko me je klical prvak opozicije in mi ponudil, če me zanima članstvo v Svetu BS, to zavrnil in predlagal Boštjana Jazbeca.

Ključna predmeta, ki ju predavam na ekonomski fakulteti, sta Makroekonomija 2 in Evropski monetarni sistem, ki se neposredno nanašata na makroekonomsko funkcijo centralne banke nasploh in specifično v Evrosistemu. V zadnjih letih sem naredil nekaj empiričnih študij s področja reševanja problemov slabih kreditov, od tega dve za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) (povezave na to najdete tukaj na blogu), o helikopterskem denarju itd., nekaj pa jih tudi na povabilo Banke Slovenije in Združenja bank Slovenije predstavljal na njiihovih konferencah. In po “akademski odličnosti” sem v mednarodni primerjavi kar visoko (* glejte spodaj).

2. Damijan ima visoke osebne dolgove. Po javno dostopnih podatkih ima na svoji nepremičnini vpisani hipoteki za dve najeti posojili. Junija 2007 si je pri banki Unicredit izposodil 587 tisoč švicarskih frankov po obrestni meri šestmesečni CHF Libor s pribitkom v višini 1,3 odstotka. Kmalu zatem, aprila 2008, si je pri isti banki izposodil še 40 tisoč evrov […].

[…]

Posojilo za to je najel v švicarskih frankih, ki so se v zadnjih letih v primerjavi z evri močno okrepili. To je podražilo tudi posojila v tej valuti. V tem obdobju je tako Damijan ob upoštevanju, da je obrestna mera Libor negativna, odplačal le približno 20 tisoč evrov evrov glavnice in kar 200 tisoč evrov obresti. Do leta 2037, ko zapade omenjeno posojilo, mora Damijan vsak mesec poplačati še približno 1.400 evrov dolga zgolj od stanovanjskega kredita.

Res je, sredi leta 2007 sva s partnerko za nakup in sanacijo hiše najela kredit, večji del v švicarskih frankih, preostalo pa v evrih. Kredit v evrih je bil že poplačan, za mojo polovico preostalega kredita v frankih pa plačujem mesečno anuiteto v višini okrog 900 evrov.

Glede na to, da novinarja namigujeta, da sem prezadolžen, naj navedem, da moja plača na ekonomski fakulteti znaša okrog 2,500  evrov (neto). Ob tem pa sem (ob soglasju Univerze v Ljubljani in v skladu z našo zakonodajo) še 20% zaposlen na belgijski Univerzi v Leuvnu, kjer mesečno dodatno prejemam okrog 1,100 evrov plače, kar več kot presega mesečni obrok anuitete za kredit. V dobrih 11-ih letih še nisem zamujal s plačevanjem anuitet banki. Od kdaj je greh imeti kredit za nepremičnino, v kateri stanuješ, in sploh če si lahko servisiranje tega kredita brez težav privoščiš?

3. Ob tem, ko je Damijan le polovični lastnik hiše, odplačuje še lizing za osebno vozilo. 

Res je, kot velika večina ljudi, ne samo Slovencev, sem avto “kupil” na lizing (ne poznam ljudi v moji okolici, ki bi si lahko (iz poštenega poslovanja) privoščili nov avtomobil za gotovino). Mesečni obrok za lizing avtomobila plačujem iz prihodkov od svetovalne dejavnosti.

Kar se tiče bojazni glede mojega potencialnega konflikta interesov:

4. In tretjič, visoka Damijanova zadolženost v frankih pomeni tudi nevarnost za morebitni konflikt interesov.

Kot je znano, je Banka Slovenije v zadnjih letih “v vojni” z Združenjem Frank, ki si prizadeva za sprejetje zakona o samodejni pretvorbi posojil v švicarskih frankih v evre. Proti Banki Slovenije je leta 2016 vložilo tožbo in napovedalo ovadbe. Očita ji, da je v obdobju, ko je posojilo najel tudi Damijan, popolnoma zatajila v vlogi regulatorja.

Tega konflikta interesa ni in ga ne bo. Na mizi imam ponudbo moje poslovne banke za konverzijo kredita iz frankov v  evre (po enakih pogojih kot za vse ostale komitente). V hipotetičnem primeru, če bi se odločil za kandidaturo za guvernerja in bil potrjen v Državnem zboru, bom seveda pred zaposlitvijo na BS opravil konverzijo kredita iz frankov v  evre. Torej konflikta interesov ne bo.

Glede moje poslovne, svetovalne dejavnosti:

5. Najaktivnejši je bil na področju logistike. Delal je za Slovenske železnice (SŽ) in jim pomagal odpirati vrata pri nekdanjem ministru za finance Dušanu Mramorju.

Ne drži. O Slovenskih železnicah (SŽ) se s kolegom Mramorjem nisva nikoli pogovarjala, niti nisem nikoli spoznaval Mramorja z ali vzpostavljal kakršnihkoli kontaktov med njim in predstavniki SŽ. To so lahko preverljiva dejstva pri omenjenih osebah oziroma inštitucijah.

6. V javnosti je postal verjetno najglasnejši zagovornik čimprejšnje gradnje drugega tira Divača–Koper s proračunskim denarjem. Za Luko Koper je leta 2015 pripravil možnosti financiranja drugega tira in jih predstavljal ministrstvu za finance.

Ne drži. Študijo o možnostih financiranja drugega tira, ki jo je naročila Luka Koper, smo s kolegi soavtorji januarja 2015 javno predstavljali na ekonomski fakulteti, preko katere smo študijo tudi naredili (CPOEF), nikoli pa je nismo predstavljali na ministrstvu za finance.

7. Od januarja letos sta [z ženo, op. JD] solastnika družbe Grant Thornton Consulting, ki se ukvarja z računovodskim in davčnim svetovanjem.

Ne drži. Z ženo sva od februarja letos solastnika in partnerja v družbi Grant Thornton Advisory, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem.

Od kdaj je prepovedano ali greh, da se profesorji ukvarjajo s komercializacijo svojega znanja? Prav pomanjkanje te komercializacije znanja “univerzitetnikov”, ki jo sicer strokovno imenujemo “prenos znanja iz univerz v gospodarstvo“, je ena največjih slabosti v slovenskem poslovno-inovacijskem ekosistemu.

Zame to pač ne velja, pa naj to koga moti ali ne. Po mojem znanju očitno obstaja povpraševanje na trgu, sicer ne bi dobival toliko mednarodnih in domačih raziskovalnih in svetovalnih projektov. Naj dodam, da sem v desetih letih, odkar se ukvarjam s poslovnim svetovanjem, večino prihodkov opravil z izvozom, torej za tuje naročnike. In tudi v Grant Thornton Advisory se večina aktivnosti nanaša na mednarodne projekte. Je pa res, da ta angažma zahteva veliko energije in časa, delovnih večerov in vikendov ter neprespanih noči, medtem ko bi sicer lahko poležaval na kavču pred televizijo ali se kako drugače predajal brezdelju.

….

Spoštujem novinarsko delo, ki je izjemno pomembno, saj novinarji opravljajo drugo, če ne celo glavno najpomembnejšo nadzorno funkcijo v družbi z razkrivanjem zadev, ki so v javnem interesu. Kljub temu pa je tudi pri tem delu potrebno slediti resnici in dejstvom, ne pa se posluževati manipuliranja in špekulacij oziroma tendencioznega prikazovanja podatkov. In to je edino, kar “zamerim” novinarjema meni posvečenega članka. Če bi počakala, bi ta dejstva ob vložitvi kandidature (sploh pa po morebitnem prevzemu funkcije) sam javno razkril.

_________

* Ne želim se hvaliti ali kaj podobnega, pač pa zgolj omeniti naslednja dejstva v zvezi s mojo akademsko odličnostjo:

• Spadam med Top-7% najbolj citiranih ekonomistov v svetovnem merilu, in sicer tako po SSRN kot RePec lestvici,
• Po številu citatov (mojih raziskovalnih akademskih člankov) v zadnjih 10 letih sem na prvem mestu med slovenskimi ekonomisti,
• V zadnjih 15 letih sem sodeloval v desetini EU raziskovalnih projektov, v številnih  projektih, ki so jih financirale druge mednarodne organizacije (Svetovna banka, OECD, EBRD itd.), tuje raziskovalne agencije itd. (tudi letos smo dobili odobrena dva velika mednarodna raziskovalna projekta),
• Zaradi moje raziskovalne dejavnosti, angažmaja glede raziskovalnih konferenc (Ljubljana Empirical Trade Conference) ter dela z “vzgajanjem” mladih akademskih ekonomistov smo tudi ekonomsko fakulteto na raziskovalnem področju “postavili na zemljevid“. Na področju empiričnega raziskovanja v mednarodni trgovini spada ljubljanska ekonomska fakulteta med top-4 evropske raziskovalne centre,
• Zaradi moje svetovalne in publicistične dejavnosti (kolumne v časopisih, blog) ne trpi moja pedagoška dejavnost, saj imam že leta velike presežke glede opravljenih pedagoških ur, študentske ocene mojih pedagoških aktivnosti so zelo visoke in sem mentor seriji odličnih magistrskih in doktorskih študentov (po kriteriju odličnosti mojih doktorskih študentov sem med Top-6% ekonomistov v svetovnem merilu).