Romanje

Tole sem poslušal pred, uf, 30 leti. Pesem je z edinega poslušljivega albuma Andreja Šifrerja ‘Ideje izpod odeje’. ‘Romanje’ se mi je takrat globoko vtisnilo v spomin, zaradi teksta seveda. V tej cover verziji skupine Tabu pa dobi fenomenalno glasbeno pomladitev. Nadaljujte z branjem

Prihodnost ni več v naših rokah

Ta teden je parlament končno sprejel sklep o sanaciji bank. Vsaj tri leta in pol prepozno. Tako pozno, da na uspešnost sanacije in na gospodarsko okrevanje nimamo več skoraj nobenega vpliva. Prihodnji razvoj dogodkov in gospodarska dinamika v Sloveniji nista več odvisna od nas. Odvisna sta od tega, kako bodo slovenske protikrizne ukrepe in načrt bančne sanacije videli in ocenili mednarodni finančni trgi. Če nam bodo verjeli, se morda še lahko sami izvlečemo. Če ne bodo, pa bo v nekaj mesecih vlada morala zaprositi za tujo finančno pomoč. * Nadaljujte z branjem

Talibani, dvig DDV na tisk je neumnost!

Včasih res dobim tisti čudni občutek, da talibanizem ni bil trademark samo ministrstva za finance pod vodstvom že pozabljenega Franceta Križaniča, pač pa tudi pod vodstvom aktualnega ministra. Dvig DDV na tiskane izdaje spada med takšne, ne samo butaste, pač pa v svojem temelju izprijene, ali na kratko talibanske ukrepe. Tukaj ne štima osnovna politična matematika: prvič, izplen iz tega naslova bo minoren (nekaj piškavih milijonov evrov na leto), in drugič, vlada si bo po nepotrebnem nakopala revolt medijev (in to zdaj, ko to najmanj rabi). Nadaljujte z branjem

Sanacija bank: lekcije iz Islandije in Irske

Islandija in Irska sta prvi evropski državi, ki ju je v času te globalne finančne krize doletela domača bančna kriza, in prvi državi, ki sta morali banke sanirati. Kljub številnim podobnostim glede pomena bančnega sektorja za celotno gospodarstvo, sta ubrali zelo različne poti njegove sanacije. Toda končni stroški so zelo podobni. Zelo zelo visoki. Kaj se lahko naučimo iz njunih bančnih sanacij? * Nadaljujte z branjem

Wirtschafts Blatt: Slovenija obotavljiva glede reform

Avstrijski Wirtschafts Blatt danes piše, da je Slovenija še naprej obotavljiva glede reform in da je prestavila odločanje o slabi banki. Pri tem pa navaja moj komentar, da je verjetnost izogiba prošnji za finančno pomoč EU odvisna od tega, kako bodo finančni trgi ocenili strukturni reformni paket (pokojninska reforma in reforma trga dela) ter načrt glede sanacije bank. Nadaljujte z branjem

O histeričnosti finančnih trgov

Pred mesecem in pol sem na podlagi študije De Grauwe in Ji (2012) pisal o neracionalnosti finančnih trgov, ki so v primeru držav Evropske monetarne unije sistematično podcenjevali rizike pred krizo, po krizi pa jih začeli sistematično precenjevati. Pred dnevi sta kolega iz NECSI, Cambridge, Lagi in Bar-Yam (2012), v novi študiji te ugotovitve potrdila in nakazala, da bi lahko bili družbeni stroški za Grčijo bistveno nižji (manj striktno varčevanje, nižji padec BDP in manj izgubljenih delovnih mest), če finančni trgi ne bi iracionalno in histerično ponoreli. Nadaljujte z branjem

Fiskalna konsolidacija v času depresije je samomor

Medtem ko se članice EU opotekajo in padajo pod težo fiskalnega posta za vsako ceno, so vodilni evropski in ameriški makroekonomisti že zdavnaj prišli do konsenza, da je izvajanje fiskalne konsolidacije v času gospodarske depresije podobno samomoru. Strošek zniževanja javnega dolga je bistveno bolj preprost in cenejši, če države fiskalno konsolidacijo izvedejo, ko je kriza mimo. Zato je edina “življenjska” alternativa za EU, da fiskalno konsolidacijo odloži na čas po krizi. Nadaljujte z branjem