Update glede Baumgartnerja in Boscarola

V zapisu ob dosežku Felixa Baumgartnerja, kjer sem napisal, da sem zaradi tega še bolj ponosen na Boscarola, se mi je zgodil neljub pripetljaj. Pozabil sem namreč omeniti, da sem ob “treh kraljih” (Boscarolu, Akrapoviču in bratih Jakopin) izjemno ponosen tudi na dosežke mojega prijatelja Andreja Mertlja, ki je s podjetjem Datalab naredil veliko zgodbo v celotni regiji. Nadaljujte z branjem

Vzgajanje limon ali češenj? Vpliv tujega lastništva na poslovanje podjetij po prevzemu

Prevzemi domačih podjetij in tuje lastništvo nasploh radi burijo duhove. Sploh pa v Sloveniji. Nenazadnje se je pred dobrim desetletjem na naših tleh razbohotila politično sponzorirana filozofija nacionalnega interesa, katere glavni “argument” je bil, da ima tuje lastništvo škodljiv vpliv na poslovanje podjetij in na okolje, v katerem podjetje posluje. Ta nacionalna histerija je nato v stampedu zavrla vse možne privatizacije podjetij tujcem, spodbudila čredni cunami domačih koncentracij podjetij in (poskusov) menedžerskih prevzemov ter na koncu neslavno bankrotirala ob začetku sedanje finančne krize. Nadaljujte z branjem

Ob Felixu Baumgartnerju postanem zelo ponosen na Boscarola

Malce prej sem v živo spremljal dosežek Avstrijca Felixa Baumgartnerja pri prostem skoku z “roba  vesolja“, z višine 38 km. Baumgartnerjev dosežek (skok z najvišje višine, preboj zvočnega zidu) je popolna kombinacija izjemnega osebnega poguma, izkušenj in znanja ter vrhunske tehnologije. Toda ob tem izjemnem dosežku, ki ga je gigantsko finančno podprl Red Bull, si ne morem kaj, da ne bi bil še bolj ponosen na prijatelja Iva Boscarola. Nadaljujte z branjem

Keane v Ljubljani

Nisem si predstavljal indie pop-rock benda brez kitar. Zdi se mi skregano z osnovno logiko rock benda. Rock brez kitar? Kako je mogoče narediti spodoben pop-rock komad brez solo, bas, ritem kitare? No, britanski bend Keane to prakticira … in mu še kar dobro uspeva. Naslednji torek 29.10. prihajajo v Ljubljano. Nadaljujte z branjem

Delo o sumljivem ozadju nagrade Janši za inovativnost

Pred dobrim desetletjem se je nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu pripetil neroden spodrsljaj, da si je dal podeliti časten doktorat od ameriške univerze, za katero se je kasneje izkazalo, da je zaradi njene obskurnosti pravzaprav nihče sploh ne pozna. Podoben spodrsljaj se je pred tedni zgodil – sicer izjemno previdnemu in obveščevalno-varnostno absolutno paranoičnemu – aktualnemu predsedniku vlade Janezu Janši glede podelitve nagrade za “inovativnost v diplomaciji.” Nadaljujte z branjem

L-kriza v Sloveniji in Izgubljeno desetletje

Pred pol leta sem v Managerju analiziral »izgubljeni japonski desetletji«. Gre za dve desetletji izgubljene gospodarske rasti, ki jih je do konca 1980. let visoko rastoča Japonska izgubila od začetka 1990. let po začetku njene finančne krize. Izgubila zaradi napačnega odgovora na finančno krizo in prepoznega začetka reševanja bank. Povsem podobna zgodba se odvija tudi v Sloveniji. * Nadaljujte z branjem

Bernard Brščič bo vladi v neprecenljivo pomoč

Čestitam Vladi Republike Slovenije, natančneje kabinetu predsednika vlade, za še eno izvrstno kadrovsko potezo. Zaposlitev Bernarda Brščiča na mestu državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, kjer bo skrbel za področje reform, ki so v pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, izkazuje izjemen čut in posluh predsednika vlade za medčloveško solidarnost. Iz večih vidikov. Nadaljujte z branjem

Evropska komisija o reformi bančnega sistema

Na podlagi empiričnih raziskav je že dolgo znano, da imajo velike banke omejene ekonomije obsega, predstavljajo pa veliko sistemsko tveganje. Sedanja kriza, ki je izšla iz bančnega sektorja, je samo še dodatno potrdila, da je bančni sektor nujno potrebno regulirati. Prejšnjo sredo je bilo v Bruslju predstavljeno t.i. Liikanenovo poročilo – poročilo ekspertne skupine za reformo bančnega sistema v EU, ki jo je vodil guverner finske centralne banke Erkki Liikanen. Poročilo predlaga pravno ločitev med visokorizičnimi finančnimi naložbami bank (investicijske banke) od običajnih komercialnih poslov bank. Samo poročilo, predvsem pa odzivi nanjo iz bančnega lobija, pa kažejo, da pot učinkovire regulacije ne bo tako preprosta. Nadaljujte z branjem

Boris Popovič o nogah na mizi, Janši in policijskih obiskih

Zadnje čase pravite, da imate v občinski upravi noge na mizi. Zakaj?

Ne delamo nič, ker razvoja ni. Uprava dela po inerciji tekoče zadeve. Planiramo že, toda nimamo dovoljenj za razvoj. In tu se zaplete pri tujih investitorjih. Poleg tega zakonodaja nikakor ni prijazna do njih, ni davčnih olajšav, hitrih administrativnih rešitev, denimo. … Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: