Bernard Brščič bo vladi v neprecenljivo pomoč

Čestitam Vladi Republike Slovenije, natančneje kabinetu predsednika vlade, za še eno izvrstno kadrovsko potezo. Zaposlitev Bernarda Brščiča na mestu državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, kjer bo skrbel za področje reform, ki so v pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, izkazuje izjemen čut in posluh predsednika vlade za medčloveško solidarnost. Iz večih vidikov.

Prvič, Bernard Brščič (diploma 1996, magisterij 2000, brez doktorata) je letos izgubil službo na ljubljanski univerzi, pri čemer je za njim ostala prazna bibliografija (ena sama objava v slovenski akademski reviji v zadnjih 5 letih; skupaj 0.25 točk po klasifikaciji Sicris). Resnično smo lahko veseli te socialne geste slovenske vlade, da bo v bodoče lastnoročno prevzela skrb za Brščičevo eksistenco.

Drugič, Brščič je sicer znan kot zagovornik “avstrijske ekonomske šole“, to je take dokaj obskurne ekonomske smeri, ki se je med ekonomskimi smermi postavila za ideološkega advokata laissez-faire politik. Toda resnično rigoroznega advokata politik prostega trga, ob katerih izgledajo neoklasični ekonomisti kot naravnost ortodoksni marksisti. Vlada je s tem, ko je imenovala Brščiča kot skrbnika reform na področju trga dela, sociale in družine, še enkrat dokazala svojo veliko privrženost solidarnosti in sociali. Brščič bo vladi s svojim velikim in izpričanim znanjem ter izjemnimi izkušnjami seveda v neprecenljivo pomoč pri kovanju še bolj socialne politike na vseh področjih njegovega cenjenega resorja.

Tretjič, kabinet predsednika vlade si zasluži letošnjo nagrado za gazelo leta oziroma za najboljšega zaposlovalca. Brščič je že šesti letos na novo zaposleni državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Zanimivo in hkrati pohvalno je, da kabinet predsednika vlade kadruje predvsem izmed nabora ljudi, ki sicer drugače ne morejo dobiti službe (letos je zaposlil kar precej tovrstnih kadrov, začenši z razvpitim Borutom Petkom). S tem daje najboljši zgled glede politike zaposlovanja težko zaposljivih kadrov.

In četrtič, če bo vlada nadaljevala s svojo sedanjo fiskalno politiko stiskanja predvsem visokega šolstva, si bo priskrbela še več tako odličnih kadrov. Kajti univerze bodo pod pritiskom varčevalnih ukrepov morale začeti izdatneje odpuščati. Seveda bodo začele pri tistih z najslabšimi znanstvenimi dosežki in bibliografijami. In ti kadri bodo seveda odličen kadrovski bazen za kadriranje Janševe uprave. Predlagam vladi, da pripravi nov kadrovski načrt, s katerim bo lahko absorbirala vse te kadre, ki jih bo doletela izguba službe na univerzah. In krog bo zaprt. To bo odlična korektivna socialna politika vlade za odpravo posledic varčevalnih ukrepov v visokem šolstvu.

Na drugi strani pa ne gre spregledati splošne usmeritve vlade glede kadrovanja v gospodarskih resorjih. Ob pogledu na kadrovsko zasedbo gospodarskih resorjev (od ministrov, državnih sekretarjev do svetovalcev vlade in ministrov) se vam razkrije pravi All Stars slovenske ekonomije. Ne bi sicer hotel dlakocepiti, toda vsi skupaj ne premorejo niti polovice akademskih objav, raziskav, aplikativnih raziskav ter podjetniških izkušenj prejšnjega finančnega ministra Franceta Križaniča, za katerega smo – ah, mi nepopravljivi naivneži – mislili, da nižje od njega ni mogoče pasti.

Torej, če niste dovolj dobri za povprečno slovensko javno univerzo, napišite prošnjo kabinetu predsednika vlade, kjer vas res krvavo potrebujejo. Čaka vas delovno mesto ministra, državnega sekretarja, direktorja direktorata ali direktorja agencije. (No, ne pozabite pripisati, da ste velik fan vladajoče stranke in njenega edinstvenega predsednika)

8 responses

  1. Kljub temu, da glede na situacijo oz. rezultate v družbi nisem prav velik fan postavljanja v ospredje vrednost in količino akademskih dosežkov, mi je sestavek prav zanimiv. In res, ko sem že mislil, da se podna, kamor je postavil kriterije Križanič, ne more preluknjati, ugotovim, da se da. Blagor nam.

  2. Ta post je tipičen napad na človeka ali ad hominem in ne na argumente, ali ad argumentum. Brščič je imel pred par meseci v večeru dober interview o pokojninah. tudi drugače njegove izjave rad poslušam in spremljam. Veliko ekonomistov pri nas na tv so katastrofa. Kdo ima doktorat ali ne, meni dol visi.
    Rad bi ti povedal, da so tvoji posti zelo zanimivi, razen ko so osebni.

    • Hm, ta post sploh nima zveze z Brščičem, pač pa je zgolj ilustracija kadrovanja kabineta predsednika vlade (PV). Brščič je le najbolj aktualna figura v tej kadrovski žaloigri. Vprašajte se, kaj vsak izmed šestih državnih sekretarjev v kabinetu PV počne in kakšne kvalifikacije ima za ta dela. In kakšen doprinos lahko da mladi wannabe filozof brez ene konkretne realne življenjske izkušnje k nadziranju reform na področju dela, socialnih zadev in družine.

  3. Vse lepo in prav, da kritizirate vlado za tako veliko število sekretarjev, toda res se ni potrebno spuščati na osebno raven g. Brščiča, ki se meni zdi kljub vsemu dober ekonomist v primerjavi s številnimi ostalimi, ki mešajo zrak v slo medijskem prostoru…

    Poleg tega mislim, da B.B. ni direktno zagovornik avstrijske šole temveč freiburške ordoliberalne šole…

  4. Aljoša, BB seveda zelo lepo govori. Zelo mi je všeč, kaj in kako govori. Toda za njim ni nič, nobenega projekta, nobene študije, nobenega resnega akademskega paperja, nobenih izkušenj z realnim gospodarstvom, nobene izkušnje z operativnim delom v javni upravi glede reformnih ukrepov itd. S kakšnim kredom lahko takšen kader učinkovito nadzira izvajanje reform na trgu dela, pokojninah itd.?

    Tudi Borut Pahor zelo lepo govori. Prav všeč mi je, kaj in kako govori. Toda za njegovo retoriko je … nič, praznina, blef. Tri leta izkušenj z njim pri vodenju vlade so to – operativno nemoč, praznino, nič – demonstrirala do bolečine jasno.

    Torej s kakšnim namenom greš zaposlit takšnega človeka kot državnega sekretarja? Pri čemer jih imaš že 5 v kabinetu, ne da bi katerikoli izmed njih (Jasnič, Ujčič itd.) karkoli vidnega že naredil. Edina sled za njimi je finančna – mesečno nakazilo plače na njihov tekoči račun. Vsak izmed njih nas na leto stane okrog 60,000 evrov.

%d bloggers like this: