Resni ekonomisti po izboru predsednika Türka

Kolega me je opozoril, da je na torkovem TV soočenju predsedniških kandidatov (se opravičujem, gledal sem tekmo Šahtar – Chelsea) aktualni predsednik Danilo Türk namero vlade za sanacijo bank prek slabe banke označil skorajda za neumno, ekonomiste, ki podpirajo tako rešitev, pa za neresne: “Opozoril bi, da danes v Sloveniji ne boste našli resnega ekonomista, ki je pripravljen podpreti slabo banko.” Opa, kaj te kvalificira za resnega ekonomista v Türkovih očeh? Nadaljujte z branjem

Vpliv poceni uvoza iz Kitajske na inovativnost v razvitih državah

Eno izmed najpomembnejših vprašanj v zadnjem desetletju za ekonomsko politiko razvitih držav je bilo, kakšen je “neto” učinek dramatično povečanega uvoza iz Kitajske v času intenzivne globalizacije. Ali uvoz poceni kitajskih izdelkov samo uničuje domača delovna mesta? Kakšen ima vpliv na blaginjo ljudi zaradi splošnega padca ravni cen? Kakšen ima vpliv na dolgoročno gospodarsko strukturo razvitih držav? Kaj bodo v prihodnosti počele razvite države, če lahko na Kitajskem vse proizvedejo bistveno ceneje? Nadaljujte z branjem

Liberalni trg ponuja svobodo in brezskrbnost

Uroš Lekše

Življenje me je naučilo ene stvari. Pozabi plane, ker se izjalovijo. Postavi si cilj, in s kreativnostjo poskrbi, da ga dosežeš. Moji cilji na trgu dela so jasni. Pošteno plačilo za pošteno delo. Če komu kaj ne paše, naj po hitrem postopku zamenja službo. Z lažjim prehajanjem delavcev znižanje nezadovoljstva in mobinga med delavci. Spoštovani sindikalisti, kakšni so vaši cilji, za kaj se borite? Se še komu zdi, da so se plani s 100% zaščito delavca izjalovili? Da so se sprevrgli v izkoriščanje in udobje enih ter v mobing, nezadovoljstvo in obup drugih? * Nadaljujte z branjem

Neenakost in inovativnost

Povezavo med dohodkovno neenakostjo in inovativnostjo in/ali gospodarsko rastjo je mogoče zelo enostavno testirati: za vzorec primerljivih držav (denimo OECD države) vzamete podatke o Gini koeficientu neenakosti za obdobje zadnjih 20 let in nato to regresirate na denimo število patentov na prebivalca v istem obdobju (ali na izmerjeno stopnjo inovacij). Nato pa enako naredite za povezavo med stopnjo inovativnosti ter gospodarsko rastjo (ali katerim drugim kazalcem napredka oziroma blaginje). Lahko pa oboje zajamete v enem koraku s sistemom simultanih enačb.

Vprašanje, ki ga s tem testirate, je naslednje: ali med podobno razvitimi državami večja dohodkovna neenakost vpliva na večjo stopnjo inovativnosti ter posledično na večje povečevanje rasti (napredka, blaginje itd.)? Nadaljujte z branjem

Dolg jezik, dražji denar

Slovenija je včeraj po pričakovanju uspešno izdala desetletno državno obveznico v vrednosti 1,72 milijarde dolarjev, nominirano v ameriških dolarjih. Cena zadolžitve naj bi znašala 5,70%, kar je na ravni zahtevanih donosov, ki so jih v tem tednu dosegale desetletne državne obveznice RS69 (je pa včeraj zahtevan donos slednje padel že tudi na 5,51%). Toda Slovenija je za ta sposojen denar plačala bistveno več kot bi lahko z nekoliko več politične spretnosti in če bi politiki znali brzdati svoje jezike. * Nadaljujte z branjem

Gerhard Schröder o traktorskem potiskanju reform

V kratkem intervjuju za Finance je nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder, ki je izpeljal ključne socialne reforme v obdobju 2003-2005, zaradi katerih je Nemčija izšla iz krize skorajda neprizadeta, seveda poudaril tudi nujnost reform v Sloveniji. Še več, povedal je, da je treba reforme izpeljati ne glede na nasprotovanje sindikatov in ne glede na ceno lastnega obstoja na oblasti. Schröder je leta 2005 na predčasnih volitvah izgubil. Toda zaradi njegovih nepriljubljenih reform je zmagala Nemčija kot celota. Nadaljujte z branjem

Zakaj ne moremo biti vsi Skandinavci?

V še čisto sveži študiji si Acemoglu, Robinson in Verdier (2012) postavijo čisto preprosto vprašanje: če je blaginja večja v bolj blagi obliki kapitalizma, kot je skandinavski socialdemokratski tip, zakaj potem tega institucionalnega sistema ne prevzamejo tudi ZDA? Zakaj vse države ne prevzamejo enakega tipa kapitalizma? Njihov odgovor je dokaj preprost, ki pa ne bo osrečil tistih bolj socialno-pravičniško usmerjenih duš: ker inovacije zahtevajo posledično večje donose inovatorjev in s tem večje družbene razlike, zato vse družbe tega potenciala ne morejo ali ne želijo doseči. Ali drugače rečeno, nekatere države se morajo zaradi bolj egalitarističnega institucionalnega sistema odpovedati večji inovativni dinamiki, vendar to ni problem, dokler lahko te nove tehnološke rešitve prevzemajo od drugih. In takšna delitev sveta med grobim in blagim kapitalizmom je optimalna za svet. Nadaljujte z branjem

Ali BlackBerry iz nas dela črne ovce?

Tale link na zapis v New York Timesu mi je danes poslal kolega. Glavna poanta članka je, da je BlackBerry (BB) zaostal v razvoju, da nima vseh tistih “nujnih in nepogrešljivih” aplikacij, ki jih ponuja konkurenca pri “pametnih telefonih” in da je tiste, ki jih še imajo, sram v družbi. Svoje BB-je raje skrivajo, počutijo se klavrno in so de facto odrinjeni na rob. Uf, ali BB res stigmatizira? Moramo zdaj vsi preklopiti na iPhone 5? Samsung? HTC? Nadaljujte z branjem

Razpad evra bi povzročil za 17 bilijonov evrov škode

Študija, ki jo je za nemški Bertelsmann Stiftung naredil Prognos inštitut, kaže, da bi razpad evro območja povzročil globalno recesijo, ki bi lahko povzročila kumulativno gospodarsko škodo v višini 17.2 bilijona (17,157 milijard) evrov. Za lažjo predstavo: to je denimo enako sedmim letnim bruto domačim proizvodom Nemčije ali ekvivalentno BDP, ki ga Slovenija ustvari v 500 letih. Nadaljujte z branjem

Odziv Jeffreya Sachsa na ‘Why Nations Fail?’

Letos sem že nekajkrat omenil zadnjo knjigo Darona Acemogluja in Jamesa Robinsona ‘Why Nations Fail‘ (2012). Knjiga je čudovita v svojem simplificiranem, vendar plauzibilnem poskusu pojasnjevanja, zakaj so nekatere države uspešne, druge pa ne. Acemoglu in Robinson dinamiko razvoja držav razlagata s političnimi in ekonomskimi institucijami, ki so lahko inkluzivne ali ekstraktivne, spodbujajo ali zavirajo razvoj. V knjigi precejšen del pozornosti namenita do sedaj najbolj uveljavljenim “teorijam razvoja, ki ne delujejo“. Pri tem se osredotočata na teorije, ki kot ključne determinante divergentnega razvoja držav jemljejo geopolitični položaj, kulturne razlike ter ignoranco oziroma neznanje političnih elit. Njuna razlaga divergentne dinamike razvoja predvsem zaradi institucionalnih razlik je izzvala kolega s Columbia University Jeffreya Sachsa, da je v Foreign Affairs napisal, kritično recenzijo knjige. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: