Neoliberalci raus!

Najbrž lahko rečemo, da so neoliberalci slabi ljudje. Ker pač širijo in izvajajo ideologijo, ki spravlja družbo v težave in veliko večino ljudi onesrečuje. Zelo očitno je, da dela neoliberalni kapitalizem škodo na številnih družbenih ravneh. Skotil je hudo krizo, družbena neenakost se veča, iz tega rastejo napetosti, kakršne so nekoč rodile fašizem. Nadaljujte z branjem

Ideologija ali zdrava pamet?

Prejšnji teden sem v Dnevniku prebral zabaven komentar mojega mlajšega kolega iz fakultete Aleksandra Kešeljevića. Njegov komentar naj bi bil sicer namenjen komentiranju izbire nagrajencev za letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo. Vendar si je Kešeljević vzel malce »umetniške svobode« in je komentar teme, za katero sta bila nagrajena Alvin Roth in Lloyd Shapley, obrnil v kritiko slovenskih neoliberalcev. * Nadaljujte z branjem

Resni ekonomisti po izboru predsednika Türka

Kolega me je opozoril, da je na torkovem TV soočenju predsedniških kandidatov (se opravičujem, gledal sem tekmo Šahtar – Chelsea) aktualni predsednik Danilo Türk namero vlade za sanacijo bank prek slabe banke označil skorajda za neumno, ekonomiste, ki podpirajo tako rešitev, pa za neresne: “Opozoril bi, da danes v Sloveniji ne boste našli resnega ekonomista, ki je pripravljen podpreti slabo banko.” Opa, kaj te kvalificira za resnega ekonomista v Türkovih očeh? Nadaljujte z branjem

Vpliv poceni uvoza iz Kitajske na inovativnost v razvitih državah

Eno izmed najpomembnejših vprašanj v zadnjem desetletju za ekonomsko politiko razvitih držav je bilo, kakšen je “neto” učinek dramatično povečanega uvoza iz Kitajske v času intenzivne globalizacije. Ali uvoz poceni kitajskih izdelkov samo uničuje domača delovna mesta? Kakšen ima vpliv na blaginjo ljudi zaradi splošnega padca ravni cen? Kakšen ima vpliv na dolgoročno gospodarsko strukturo razvitih držav? Kaj bodo v prihodnosti počele razvite države, če lahko na Kitajskem vse proizvedejo bistveno ceneje? Nadaljujte z branjem

Liberalni trg ponuja svobodo in brezskrbnost

Uroš Lekše

Življenje me je naučilo ene stvari. Pozabi plane, ker se izjalovijo. Postavi si cilj, in s kreativnostjo poskrbi, da ga dosežeš. Moji cilji na trgu dela so jasni. Pošteno plačilo za pošteno delo. Če komu kaj ne paše, naj po hitrem postopku zamenja službo. Z lažjim prehajanjem delavcev znižanje nezadovoljstva in mobinga med delavci. Spoštovani sindikalisti, kakšni so vaši cilji, za kaj se borite? Se še komu zdi, da so se plani s 100% zaščito delavca izjalovili? Da so se sprevrgli v izkoriščanje in udobje enih ter v mobing, nezadovoljstvo in obup drugih? * Nadaljujte z branjem

Neenakost in inovativnost

Povezavo med dohodkovno neenakostjo in inovativnostjo in/ali gospodarsko rastjo je mogoče zelo enostavno testirati: za vzorec primerljivih držav (denimo OECD države) vzamete podatke o Gini koeficientu neenakosti za obdobje zadnjih 20 let in nato to regresirate na denimo število patentov na prebivalca v istem obdobju (ali na izmerjeno stopnjo inovacij). Nato pa enako naredite za povezavo med stopnjo inovativnosti ter gospodarsko rastjo (ali katerim drugim kazalcem napredka oziroma blaginje). Lahko pa oboje zajamete v enem koraku s sistemom simultanih enačb.

Vprašanje, ki ga s tem testirate, je naslednje: ali med podobno razvitimi državami večja dohodkovna neenakost vpliva na večjo stopnjo inovativnosti ter posledično na večje povečevanje rasti (napredka, blaginje itd.)? Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: