Spodaj je nekaj dejstev o globalizaciji iz prvega dela mojega predavanja o globalizaciji (prejšnji teden na MBA EF). Prezentacija pokaže, kako se je trend globalizacije začel v 1970-ih letih z začetkom trenda rasti izvoza azijskih držav v razvite države. Ta trend je bil močno koreliran z “izvozom” neposrednih tujih investicij razvitih držav v azijske in druge države v razvoju. Končno pa je bil tudi močno koreliran z upadom delovnih mest v industriji v razvitih državah ter prezaposlovanjem v storitvene dejavnosti. Sama globalizacija pa je seveda poskrbela tudi za nastavke za sedanjo globalno finančno krizo – ki je predvsem kriza razvitih držav, ki se ne morejo soočiti z – neprijetnimi – učinki globalizacije. Nadaljujte z branjem
From hero to zero
Ali po naše: od junaka do bedaka. Tako vidi Berliner Zeitung razliko med Jean-Claudeom Junckerjem in Janezom Janšo.
Brez komentarja. Nadaljujte z branjem
Slika dneva: Korupcija znižuje gospodarsko rast
Bolj koruptivne države običajno dosegajo nižje stopnje gospodarske rasti, torej nižjo rast splošne blaginje. Dreher in Herzfeld (2005) sta na vzorcu 71 držav za obdobje 1975-2001 ugotovila, da korupcija znižuje gospodarsko rast: povečanje korupcije za eno indeksno točko v povprečju zniža gospodarsko rast za 0.13 odstotne točke in BDP na prebivalca za 425 dolarjev. Nadaljujte z branjem
Odstop vlade … in Dober dan, Grčija?
Dogodki, ki so sledili po razvpitem poročilu KPK, so se odvili hitreje, kot je verjetno kdorkoli pričakoval. Očitno so splošna družbena klima, politična situacija in odnosi znotraj vladne koalicije tako naelektreni, da je bila potrebna samo iskrica, ki je pognala v zrak navidezno, krhko ravnovesje. Po sobotnem dogajanju, ko je Virantova DL dala predsedniku vlade Janezu Janši jasen ultimat glede odstopa (medtem ko Jankovićevega bednega, “nemoškega” in politiku nedostojnega “samozamrzovanja” v strankarski (in ne funkcionarski!) vlogi ni vredno niti omenjati), na levici in v široki javnosti že slavijo predstoječi odstop nepriljubljene Janševe vlade in predčasne volitve. Toda mnogim se utegne to slavje zatakniti v grlu. Situacija je namreč na las podobna tisti izpred dveh let po prvi referendumski “zmagi” (takrat sem to pospremil s komentarjem Pokazali ste jim. Kaj pa zdaj?). Le da smo tokrat v bistveno slabši situaciji kot takrat. Nadaljujte z branjem
Ko politiki izgubijo kompas
Medtem ko se oba obtožena kršenja zakona in vpletenosti v koruptivna tveganja, Janez Janša in Zoran Janković, tako krčevito oklepata položaja, kar zaostruje politično krizo in se skorajda ne more končati drugače kot z razpadom koalicije in predčasnimi volitvami, pa po kuloarjih in spletnih portalih še vedno gomazi mnoštvo teorij, zakaj je Klemenčič – po tako odlični in dolgi simbiozi – v poročilu glede premoženjskega stanja tako ostro (in na takšen način) napadel predsednika vlade Janeza Janšo. Nadaljujte z branjem
Študirati se še vedno splača, čeprav donosnost pada
Tjaša Bartolj, Sašo Polanec
Ob povečevanju vpisa na višje in visokošolske programe se mnogi sprašujejo, ali se dijaki odločajo za nadaljevanje izobraževanja samo zato, “ker to počnejo vsi”, oziroma ali je njihova investicija, ki nekaj let zahteva višje izdatke in trud, kasneje pa višjo pričakovano rento do konca delovne dobe, tudi ekonomsko upravičena.* Nadaljujte z branjem
Kako minister Turk ve, da je družboslovcev preveč? Saj ne ve…
Sašo Polanec
Vlada naj bi se pri odločitvi, da zmanjša vpisne kvote za družboslovne fakultete, zanašala na neke podatke. Kar je bilo mogoče razbrati iz besed ministra Turka, je, da je bil domet analiz v tem, da so primerjali število vpisanih in diplomantov v Sloveniji in drugih državah EU. Takšna statistika je seveda – kot se za slovensko vlado spodobi – napačna. Naj pojasnim zakaj. Nadaljujte z branjem
Slika dneva: Korupcija in nezaupanje v politiko
Včerajšnji neodstop predsednika vlade Janeza Janše in prvaka opozicije Zorana Jankovića zaradi obtožb Komisije za preprečevanje korupcije o kršenju protikorupcijske zakonodaje, sumov zlorabe položaja in nepojasnjenih virih prihodkov, bo imela daljnosežne posledice. Postavlja nove politične standarde. Medtem ko v zahodnih demokracijah politiki odstopijo, ko mediji objavijo že, da niso v dovoljšnji meri spoštovali tuje intelektualne lastnine (prepisovanje diplom in doktorskih disertacij), kaj šele če se proti njim pojavijo medijske obtožbe glede koruptivnega delovanja, pa Janša in Janković vesoljni javnosti sporočata, da koruptivnost ni na listi dejanj, zaradi katerih bi morali (slovenski) politiki zapustiti politiko. Nič čudnega, saj so v SDS potrebovali štiri leta, da je odstopil poslanec, ki mu je bilo dokazano, da je goljufal pri izpitu iz tujega jezika. Nemški obrambni minister je denimo odstopil v nekaj tednih po medijskih objavah o plagiatorstvu. Nadaljujte z branjem
Janković je zamudil izvrstno priložnost, da Janšo stisne v kot
Slovenska politična levica ničesar ne sovraži bolj od Janeza Janše. Naredila bi vse, da bi Janša izginil iz politike. Da bi se scvrl v peklu. Predvsem pa, da bi se prav zdaj, v tej fazi, umaknil z izvršne politične funkcije in da bi prišlo do spremembe na oblasti. No, če je to njena največja želja, je levica danes zapravila izvrstno priložnost, da Janšo k temu posredno prisili. Če bi Zoran Janković danes na podlagi temeljitega strateškega razmisleka – v luči spoštovanja institucij pravne države ter spoštovanja visokih etičnih standardov – odstopil s funkcije župana in predsednika stranke, bi prenesel pritisk javnosti na Janšo, da naredi podobno. Janši bi dal zanko okrog vratu. In Janša bi imel hude težave, da se iz te zanke izmakne. * Nadaljujte z branjem
Lani manjši primanjkljaj, vendar ne zaradi varčevanja
Bine Kordež
Pred dnevi smo lahko prebrali dokaj pozitivno objavo Statističnega urada Republike Slovenije o pomembnem znižanju primanjkljaja sektorja države. Ta se je od 7,3 % BDP v prvih devetih mesecih leta 2011 znižal na 4,5 % v enakem obdobju lani. V vsej poplavi negativnih informacij, so takšni izračuni ter predstavitve zelo dobrodošli. Kakorkoli je ekonomija eksaktna znanost, igra psihologija in percepcija tudi pri strokovnih institucijah dokaj močno vlogo. Kot so imele določene domače izjave in odločitve močan negativen vpliv na oceno sposobnosti Slovenije za izhod iz krize, so nekatera zadnja dogajanja to sliko precej obrnila. Beležimo kar precejšnje izboljšanje ratinga Slovenije v očeh mednarodne finančne javnosti, kar se konkretno kaže predvsem v znižanju zahtevane donosnosti na naše obveznice. In to kljub temu, da do kakih pomembnejših sprememb v realnem smislu niti ni prišlo. Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.