Slika dneva: Korupcija in nezaupanje v politiko

Včerajšnji neodstop predsednika vlade Janeza Janše in prvaka opozicije Zorana Jankovića zaradi obtožb Komisije za preprečevanje korupcije o kršenju protikorupcijske zakonodaje, sumov zlorabe položaja in nepojasnjenih virih prihodkov, bo imela daljnosežne posledice. Postavlja nove politične standarde. Medtem ko v zahodnih demokracijah politiki odstopijo, ko mediji objavijo že, da niso v dovoljšnji meri spoštovali tuje intelektualne lastnine (prepisovanje diplom in doktorskih disertacij), kaj šele če se proti njim pojavijo medijske obtožbe glede koruptivnega delovanja, pa Janša in Janković vesoljni javnosti sporočata, da koruptivnost ni na listi dejanj, zaradi katerih bi morali (slovenski) politiki zapustiti politiko. Nič čudnega, saj so v SDS potrebovali štiri leta, da je odstopil poslanec, ki mu je bilo dokazano, da je goljufal pri izpitu iz tujega jezika. Nemški obrambni minister je denimo odstopil v nekaj tednih po medijskih objavah o plagiatorstvu.

Slika dneva je tako slika, ki kaže, da koruptivnost znižuje zaupanje javnosti v politiko (v spodnji sliki nižji indeks zaznave korupcije odraža večjo stopnjo korupcije, podobno velja za indeks zaupanja v politike). Slovenija se tukaj nahaja v spodnji tretjini držav članic evro območja. Višjo stopnjo korupcije imajo le še Grčija, Italija, Slovaška in Malta, pri zaupanju v politike pa je Slovenija uvrščena še za mesto nižje (med zadnje štiri države).

Slika dneva: Korupcija in zaupanje v politike

Korupcija in zaupanje v politiko

Vir: Finance

Koruptivnost politikov posledično vodi v erozijo temeljnih družbenih vrednot. Če politiki kradejo ali če ne znajo pojasniti izvora svojega premoženja, lahko to počnejo vsi.

Kot piše Stanislav Kovač v Financah:

Svetovna banka je objavila raziskavo Seize the State, Seize the Day: State Capture, Corruption and the Influence of Transition (Hellman, Jones, Kaufmann, 2000), ki ugotavlja, da korupcija zmanjšuje zaupanje v institucije in politične elite, spodkopava dobro upravljanje države, omejuje konkurenco, spodbuja rentništvo (rent seeking) in zavira gospodarski razvoj. Avtorji raziskave tudi navajajo, da imajo nosilci družbene moči velik demonstracijski vpliv pri odpravljanju korupcije, saj s svojim ravnanjem odločilno vplivajo na to, kaj je v družbi dopustno ali nedopustno. Zgoraj objavljeni graf in omenjena raziskava o korupciji prinašata Sloveniji več kot jasno sporočilo – da je naša država skorumpirana z majhnim zaupanjem v politično elito, ki ima s svojim ravnanjem odločilen vpliv na preostalo družbo: če koruptivni politiki ne odstopijo, javnosti pošljejo jasno znamenje, da je korupcija družbeno sprejemljiva.

Protikorupcijska komisija je za vodilna politika v državi Janšo in Jankovića ugotovila kršitve zakonov, večkratno nepregledno delovanje, sume zlorabe položaja (Imos, Grep) in v številnih primerih visoko stopnjo korupcijskega tveganja.

Če Janša in Janković ne odstopita, drugim članom družbe sporočata: kršite zakone, ravnajte nepregledno in se požvižgajte na ugotovitve preiskovalnih organov. Takšna drža vodilnih politikov pelje v razpad formalnih in neformalnih družbenih pravil, zato je na Janši in Jankoviću odgovornost, da odstopita. Sicer se lahko zgodi, da se bo Slovenija spremenila v državo kaosa, kar lahko vodi v popolni zlom sistema.

%d bloggers like this: