Bom kratek:
- Trumpova odločitev, da 2-tedensko premirje z Iranom enostransko podaljša (v neskončnost), je posledica tega, da se predstavniki Irana niso niti hoteli pogovarjati z Američani.
- Ker ZDA nimajo nobene druge opcije (ne upajo si na polno napasti Irana, ne upajo narediti desanta na Hormuz ali na iranski naftni terminal na otoku Kharg, ker bi sicer Iran pognal v zrak vso energetsko infrastrukturo v zalivskih državah), ZDA ostane zgolj poskus pomorske blokade Hormuza iz varne razdalje.
- S pomorsko blokado želi Trump preprečiti Iranu, da bi izvažal nafto (Trump govori o izgubljenih 500 mio dolarjev dnevno za Iran).
- Vendar s tem ZDA ne morejo preprečiti Iranu izvoza nafte v Kitajsko, kajti Kitajska bo (je že) poslala vojaške ladje, ki bodo (že) spremljajo tankerje z iransko nafto za Kitajsko. Ameriške sile si ne bodo upale napasti teh ladij, ker si ne upajo tvegati vojaške eskalacije s Kitajsko. Iran torej v tej ameriški blokadi ne izgubi kaj prida.
- Hkrati pa ima ameriška blokada bistven in ogromen stranski učinek: deluje kot dvojna blokada za izvoz (in uvoz) za zavezniške države – za zalivske izvoznice energentov in surovin in uvoznice hrane ter za vse ostale države uvoznice zalivskih energentov in surovin. Trump je s podaljšanjem pomorske blokade samo dvakratno zaklenil Hormuško ožino. V škodo zaveznikov.
- In tudi v svojo škodo, kajti cene nafte se oblikujejo globalno. Nekega dneva tudi manipulacije na terminskem trgu trčijo na zgornjo mejo – pomanjkanje fizične nafte.
- To pomeni, da se bo energetska kriza zaradi vojne proti Iranu in dvojnega zaprtja Hormuza razvila v polni razsežnosti. Razvija se najbolj negativni scenarij IMF, Goldman Sachsa itd.
- To pomeni višje cene energentov, višje cene surovin, višje cene komponent in višje cene hrane – to pomeni inflacijski šok. In nekateri že pozivajo, da naj ECB preventivno začne dvigovati obrestno mero, da bi zajezila inflacijo (glejte spodaj).
- Toda kdor pozna osnove makroekonomije (in tisti del okrog Phillipsove krivulje in pričakovanj), ve, da je cena zniževanja inflacije na način, da centralne banke vodijo dezinflacijsko politiko prek dvigovanja obrestnih mer, recesija oziroma stagnacija. Ob visoki ravni inflacije to pomeni stagflacijo.
- Se lahko temu izognemo? Ja, vsaj v določeni meri se še vedno lahko. Vendar le, če Trump pristane na 4 temeljne iranske zahteve.
- Iran lahko preživi dlje časa izoliran kot lahko Trump in njegova baza zdržita visoke cene nafte, inflacijo in stagnacijo.
DAMIJAN blog 
Ko gledamo samo Iranski scenarij, je norišnica. Venezuela in Kuba spadata zraven.
Ko gledamo samo zadolženost najbogatejše države na svetu, ki svoj dolg samo še povečuje vsem na očeh in nima načrta kako ta dolg zmanjšati, kaj šele odpraviti, je norišnica.
Ko gledamo samo odnos Amerike do njenih najtesnejših zaveznikov in partnerjev, ki so vedno pihali v isti rog z njo in ki naj bi skupaj izvajali politiko v svetu, je norišnica.
Ko gledamo samo socialno stanje v Ameriki, kjer včasih sile ene zvezne države niso dovolj za vzdrževanje reda, ampak mora poseči notranja vojska (nacionalna garda), ki pa vzrokov za socialni razkroj ne odpravlja, je norišnica.
Ko gledamo nezadržen in organiziran vzpon konkurenta za prevlado v svetu, ter drugih akterjev, in kako se topijo ekonomski mehanizmi ki so desetletja na láhko (praktično zastonj) vzdrževali koristi Amerike z njeno hegemonijo, je norišnica.
Ko se počasi odkrivajo sile, ki upravljajo z vojaškimi, političnimi in ekonomskimi močmi Amerike mimo intresov »american people« ali države Amerike, v njenem imenu in za koristi nekoga drugega, je pa dvojna norišnica, za ves planet.
Čeprav se Donald najvarneje počuti v norišnici, in čeprav ne more nič koristnega narediti v nobenem bolniškem oddelku, ker pač samo poslabšuje stanje, pa je vendale kar lep dosežek, da se včaih pojavi na svojih dveh nogah v javnosti. Pa ne sprešujte preveč o njegovem zvočnem učinku.
Všeč mi jeLiked by 2 people
Kitajska je poslala 3 najnovejše rušilce Typ 055 (gre za najmodernejše in najmočnejše ladje svojega razreda v svetu, ki so povsem sposobne potopiti ameriško eskadro) v Omanski zaliv z jasno grožnjo, da ne bo tolerirala blokade njenih naftnih dobav.
90% iranske nafte gre na Kitajsko. Kaj je torej dosegelTrump? “Winffall profits” za ameriško naftno industrijo, svetovno krizo in pospešen zaton USD, inflacijo v Ameriki s čedalje verjetnejšim porazom na jesenskih “midterms” volitvah.
Dodajte k temu izgubljeno tožbo glede carin na vrhovnem sodišču s posledičnim 150 milijardnim USD udarom na proračun (vračilo carin) in polom Trump-ove gospodarske politike je popolen.
Informacija, da je tip hotel uporabiti jedrsko orožje, kar naj bi mu preprečila vojska, ni več tako neverjetna.
P.S. Tako v Ameriki kot v Rusiji predsednik ne more sam odločati o uporabi jedrskega orožja.
Všeč mi jeLiked by 2 people