Stanko Štrajn

Veliko se govori o odgovornosti bank in Banke Slovenije pri oblikovanju velikega obsega »slabih« kreditov. Ne smemo pa pozabiti odgovornosti poslovodstev podjetij, saj v veliki večini primerov,  če bi delala v skladu z načeli poslovno finančne stroke in v skladu z zakoni, kreditov glede na finančno stanje in položaj podjetja  sploh ne bi smela vzeti. Posebno pa ne v takšnem obsegu in za tako rizične projekte. Nasprotno – finančno sanacijo in krepitev svojega finančnega položaja  bi morala začeti veliko prej in predvsem v ta namen izkoristiti čas ugodne gospodarske rasti. V takšne strategije bi jih morale siliti tudi banke, če bi spremljale finančni položaj podjetij.  Zato lahko način dogajanja, ki je »ignoriral« strokovnost na poslovno finančnem področju na raznih ravneh, imenujem finančni primitivizem. To je bilo tudi okolje, ki je omogočilo razcvet raznih finančnih malverzacij  v sistemsko pomembnem obsegu. Nadaljujte z branjem→

Janez Drnovšek 1950 – 2008 *

Bil je najboljša »naključna stvar«, ki se je zgodila Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih. Nekdo, ki je »brez vonja, barve in okusa« (Mladina, 1989), kot »ne-Bulc«, kot čisti stranski produkt proti-establishment sentimenta slovenske javnosti tistega časa skozi velika vrata stopil v degenerirano, lažirano, votlo kuliso velike post-titovske Jugoslavije. Brez pedigreja, brez političnih botrov, od nepomembnosti v hierarhiji skorajda prozoren, vodja neke lokalne bančne ekspoziture iz zasavskih revirjev, ki je po ironičnem spletu okoliščin padel v kolesje političnega rotacijskega ključa in prevzel vodenje post-titovskih političnih zombijev – velike Jugoslavije in gibanja neuvrščenih. Politična pomota. Fatalna politična ironija. Nadaljujte z branjem→

Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala upad BDP za 2% in  javnofinančni primanjkljaj v višini 5.1 % BDP, za prihodnje leto pa 0.7-odstotno rast BDP in 4,7-odstotni primanjkljaj. Spomnimo, da je jesenska uradna napoved UMAR za letos predvidevala upad slovenskega BDP za 1.4% ter primanjkljaj pod 3% BDP. Nadaljujte z branjem→

Ker so torej nekdanji vodilni bankirji NLB s Kramarjem na čelu najodgovornejši za potop NLB in njene astronomske izgube, se odpira vprašanje, kaj danes počne Kramar & Company, medtem ko moramo davkoplačevalci v NLB vsako leto prispevati na stotine milijonov evrov. Ali natančneje: ali je kateri izmed nekdanjih vodilnih bankirjev doslej sploh odgovarjal za katastrofalno dediščino v NLB? Nadaljujte z branjem→