Jasmina Držanič

Konstitutivni manko in posledice

Spadam med tiste, ki sploh ne dvomijo o nujnosti investicij v železnice. Tudi so mi zahtevne zadeve vedno dvignile motivacijo. V zadnih 20 letih sem prebrala ogromno investicijskih programov (nekje pri 500 sem nehala šteti) in bi rekla, da nekaj malega na to temo znam. Nedavno tega sem zapisala, da priprava investicijske dokumentacije in vodenje investicije vendarle ni raketna znanost. Vztrajam pri tej trditvi, vsekakor pa po tem, odkar je postal investicijski program za drugi tir na odseku Koper – Divača, javna zadeva, iščem ustrezne besede za definiranje tega, kako se v Sloveniji v tem stoletju lotevajo večjih investicij.

Med branjem dokumenta sem se mnogokrat nejeverno vprašala: »A TOLE je vlada sprejela?« in iskala razloge, zakaj so sprejeli tak dokument. In razen argumenta, »da je bilo nekaj treba sprejeti za to, da se lahko nadaljujejo pogovori s financerji in da se sporoča, da se dela na tem, bomo  potem sproti dopolnjevali…« druge razlage nisem našla.

Tudi mi je do neke mere razumljiva odločitev ministrice za infrastrukturo, da je dala v sprejemanje takle dokument, ker je med tehtanjem ali sprejemati nekaj, kar ima nedoslednosti/luknje (in tvegati, da jih bo budno strokovno oko vseeno opazilo) in povedati po resnici, da manjka ena masa podatkov za to, da bi lahko bolj kvalitetno presojali in da bi za to maso podatkov potrebovali še nekaj časa, izbrala sprejemanje nečesa, kar je daleč od tega, da bi bilo dobro. Bolje vsaj nekaj kot nič… Toda, po drugi strani, dokument je vlada sprejela, roke so šle gor in sedaj morajo vsi, ki so dali roko gor, živeti s tem.

Nadaljujte z branjem→

• Elizabeth Warren Does Teddy Roosevelt – Paul Krugman
• Simplified Distributional National Accounts – Piketty, Saez, Zucman
• No correlation between top tax rates and growth rates – Jared Bernstein
• Do We Even Know If the Gig Economy Is Growing? – Tim Taylor
• Beyond Okun’s law: Introducing labour market flows – Lim, Dixon & van Ours
• What goes up must come down: modelling the mortgage cycle – Bank Underground
• Why Washington Should Worry Less About the Deficit – Furman and Summers
• What it is like to be a female economist – MarketPlace
• The Sum of Some Global Fears – Paul Krugman
• China: Mao Strikes Back – Cecchetti & Schoenholtz
• What’s the Big Story Today? – Economic Principals
• Has economics failed us? Hardly – Larry Summers
• Yes, There Are Individual Economists Worth Paying Respect to. But Is Economics Worth Paying Respect to? – Brad DeLong
• How prices, incomes, and discrimination affect the ways we use time – VoxEU

Stanko Štrajn

Mediji so obvestili javnost, da je Vlada RS končno sprejela investicijski program (IP) za investicijo v drugi tir Divača – Koper. Ker je iz objavljenih informacij možno razbrati le ocenjeno vrednost investicije v višini 1,2 milijarde evrov, ne pa tudi kako je Deloitte, ki je ta program pripravil, prišel do vrednosti, navedenih v programu, se je v javnosti sprožil plaz ugibanj, sumov, dvomov in bolj ali manj utemeljenih pomislekov o strokovnosti in odgovornosti vodenja trenutno največje slovenske infrastrukturne investicije. V IP je Deloitte sam navedel, da za pravilnost vhodnih podatkov ne prevzema nikakršne odgovornosti, ker je pri pripravi programa upošteval podlage, ki so mu bile na razpolago. Deloitte je torej v naprej izključil svojo odgovornost za pravilnost investicijskega programa, če bi bile morebitne napake v programu posledica napačnih podatkov in ne njegovega nestrokovnega dela.

Nadaljujte z branjem→

Predsednik vlade Marjan Šarec je imel včeraj v Državnem zboru zelo dober govor. Zabavno je bilo videti, kako je namesto obrambe pred očitki vrhunskemu mojstru manipulacij, čigar imena tukaj nočemo omenjati, poslal žogo na njegovo stran igrišča. Denimo glede komunistične preteklosti ex post borca proti komunizmu, glede pomena vrstnega reda dveh različnih odločb Ustavnega sodišča o istem vprašanju, glede različnih nivojev vpisnih pogojev in kvalitete v javnih in zasebnih šolah ter glede neučinkovitosti političnih akcij našega “viteza teme”.

Predvsem pa je razveselilo dejstvo, da se je nekdo na vrhu politične lestvice odločil braniti tako univerzalno pravico enakopravnega dostopa do šolstva ne glede na premoženjski status staršev kot mednarodno izkazano kvaliteto javnega šolstva. Se splača prebrati.

Nadaljujte z branjem→

Dani Rodrik ponavlja tezo, da se je politična levica prodala kapitalu in zapustila delavce. Zato je sokriva za njihovo povečano mizerijo in izginevanje srednjega razreda.

Dani Rodrik je v dobri znanstveni razpravi o ekonomiki populizma (Populism and the Economics of Globalization) populistične tendence kot odgovor na globalizacijo razdelil na levi in desni populizem. Levi populizem se razvije na osnovi povečanja dohodkovnih in socialnih/razrednih razlik v družbi, desnega pa spodbudi etno/nacionalna komponenta zaradi denimo povečanega vala priseljencev.

No, ker naj bi bilo levemu populizmu skupno, da želi prek davčnih in drugih ukrepov znižati dohodkovne in socialne razlike, so vidne posameznike, ki so pretekli teden podprli predlog kongresnice AOC in senatorke Elizabeth Warren za povišanje zgornje mejne dohodninske stopnje in uvedbo davka na premoženje, proglasili za leve populiste. Eden izmed soavtorjev predloga Warrenove, Gabriel Zucman, je danes na twitterju objavil učinkovit odgovor v dveh slikah. Sliki kažeta višino zgornje dohodninske stopnje in stopnje davka na premoženje v ZDA od leta 1913 do danes.

Nadaljujte z branjem→

Ni veliko za dodati spodnjemu sporočilu. Razen, da mora vsaka država najti zase specifično varianto obeh povišanj davkov (pri nas bo denimo težko najti veliko milijonarjev in majhno število ljudi ima letne dohodke višje od 100,000 evrov, imajo pa nekateri veliko premoženja v nepremičninah). In se hkrat zavedati, da je to le ex post način za zmanjševanje pretirane (!!!) neenakosti v dohodkih in premoženju. Primarni način je omogočiti enake možnosti (enake štartne pogoje) vsem, ne glede na premoženjsko stanje njegove družine. In glede tega smo v Sloveniji kar dobri. Ne idealni in ne najboljši, toda kar dobri v primerjavi z ostalimi razvitimi državami.

https://twitter.com/gabriel_zucman/status/1089608024635908098

Stanko Štrajn

Dočakali smo investicijski program, ki ga je družba Deloitte po naročilu 2TDK d.o.o. izdelala za dobrih 800.000 evrov. Iz navijaškega pisanja naših medijev, ki v žargonu pravšnjosti slavijo velik uspeh ministrice za infrastrukturo, lahko razberemo:

1.Vrednost projekta (z vključenimi stroški financiranja in inflacijo) je ocenjena na 1.2 milijarde evrov.

2. Predvideni viri financiranja v milijonih evrov so:

• 250 mio evrov posojilo MFI/SID
• 167 mio evrov posojilo komercialnih bank
• 6 mio evrov proračun-povečana uporabnina
• 122 mio evrov proračun-pribitek k cestnini
• 250 mio evrov EU nepovratna sredstva
• 400 mio evrov proračun z možnim financiranjem zalednih držav

3. Pripravljalna dela se bodo začela februarja 2019.

Nadaljujte z branjem→

Za mojo in še malce starejšo generacijo, ki včasih dobi (varljiv) občutek, da je bilo včasih vse skupaj bolj nobel in ki za trenutek zapade v letargijo. Nato pa prav iz tega momenta, ko se zdi, da so se vsi spridili, prodali ali potuhnili, potegne energijo za novo bitko. Za novo kljubovanje sprijenemu novemu času. Ne damo se.

… v tem, KDO vam jemlje denar in KAKO ga troši: