Slovenska učinkovitost zdravstva je primerjalno dokaj dobra, ustreza ravni izdatkov za zdravstvo

Bine Kordež

Pred dnevi smo lahko na tem blogu prebrali zanimiv prikaz, kako se pričakovana življenjska doba Američanov zadnja leta celo znižuje in to kljub temu, da namenjajo daleč največ sredstev za zdravstvo. Samo strinjamo se lahko, da razlog ni samo v nedostopnosti zdravstvenega zavarovanja za vse in visokih stroških zdravstvenih storitev, temveč tudi močno povečani neenakosti. Ta za seboj potegne slabše prehranjevanje, povečan socialni brezup in zatekanje v alkoholizem in droge, povečano kriminaliteto s smrtnim izidom ter na koncu seveda v ekonomski nezmožnosti dostopa do zdravstvenih storitev. Kljub vsej kritičnosti do Evropskih perspektiv, so razmere na naši celini pomembno drugačne, česar se na žalost premalo zavedamo in izpostavljamo.

Omenjeni kratek članek je pravzaprav povedal zelo veliko. Kogar pa zanima kak podatek več, pa v nadaljevanju nekaj o dogajanjih na tem področju zadnjih petdeset let. Poanta omenjenega članka je bila v povezavi izdatkov za zdravstvo s podatkom o “učinkovitosti” zdravstva. Le-tega lahko merimo na različne načine (tudi s čakalnimi dobami), pri čemer je avtor izpostavil pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, kot enega pomembnejših kazalcev zdravstvenega stanja prebivalstva. Torej, koliko je pričakovana povprečna življenjska doba danes rojenih otrok in seveda koliko je bila ta v vseh letih nazaj.

V spodnjem grafikonu je prikaz pričakovane življenjske dobe prebivalstva nekaterih držav vse od leta 1970. Poleg nekaterih večjih evropskih držav, je dodana še Avstrija in Slovaška ter seveda Združene države Amerike. Leta 1970 rojeni Slovenec je tako pričakoval, da bo živel 69 let, medtem ko se danes lahko nadeja, da bo dočakal 81 let (84 ženske, 78 let moški). Če je bilo pričakovanje pred petdesetimi leti pomembno nižje od obravnavanih držav, smo se danes skoraj izenačili z razvitejšimi evropskimi državami. Kot je razvidno iz zadnje slike, nekaj daljše življenje lahko pričakujejo predvsem v mediteranskih ter skandinavskih državah, odstopa pa tudi Japonska. Vir za vse izračune in slike v tem tekstu je statistika OECD.

Zdravstvo-1

Pomembno drugačno gibanje pa lahko zadnja leta zasledimo v ZDA, kjer so iz najbolj “dolgožive” države leta 1980 postopno prešli med države s skoraj najslabšim pričakovanjem.   Med 36 članicami OECD imajo ZDA kljub najvišjem izdatkom na prebivalca za zdravstvo, najnižjo pričakovano življenjsko dobo med razvitejšimi državami. In edina članica, kjer je danes pričakovanje nižje kot je bilo pred petimi leti. Kot vidimo, smo jih v zadnjem, za Slovence menda “izgubljenem”, desetletju močno prehiteli.

Poleg pričakovane življenjske dobe se kvaliteta zdravstva in zdravstvene oskrbe pogosto spremlja tudi preko podatka o umrljivosti dojenčkov. V spodnji sliki je prikazano gibanje za nekaj držav, prav tako za zadnjih petdeset let. Tu je v tem času prišlo do še večjega izboljšanja razmer. Če je leta 1970 v Sloveniji umrlo kar 25 dojenčkov na tisoč rojstev, se to danes zgodi zgolj v dveh primerih. Tudi tu smo bili Slovenci slabši od Američanov, a smo jih prehiteli že pred tridesetimi leti in se skupaj s Finsko in Japonsko uvrščamo na vrh svetovne lestvice. Zanimivo, da je ta kazalec precej slabši (višja umrljivost) tudi v razvitih državah Evrope (3 do 4 otroci na 1.000 rojstev) in seveda v ZDA (6 otrok).

Zdravstvo-2

Navedena kazalca seveda ne odražata celovitosti zdravstvene politike neke države, vseeno pa veliko povesta o zdravstvenem stanju prebivalcev in kvaliteti zdravstva. Te podatke je potem zanimivo primerjati z izdatki, ki jih namenjamo za zdravstvene potrebe. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje namenjamo v Sloveniji 2,4 milijarde evrov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter okoli 550 milijonov iz dopolnilnega zavarovanja (skupaj 120 evrov mesečno na prebivalca).

Primerljivi podatki pa so prav tako zbrani v bazah OECD. Primerjava kaže, da smo v Sloveniji v letu 2018 skupaj namenili za zdravstvo (obvezno, dopolnilno, samoplačniško) 3,65 milijarde evrov oz. 1.766 evrov na prebivalca (147 evrov mesečno). Za primerjavo z drugimi državami pa so verjetno najbolj primerni zneski, če jih preračunamo še na enako kupno moč v posameznih državi (PPP – purchasing price parity). Po njih smo v Sloveniji lani namenili 2.859 dolarjev na prebivalca. V naslednji sliki je skupaj z ostalimi državami prikaz izdatkov v stalnih cenah vse od leta 1970.

Če so Američani nekdaj namenjali za zdravje podobne vsote kot v razvitejših evropskih državah, jih danes primerjalno celo nižja raven kvalitete storitev, danes stane dvakrat več. Še bistveno manj pa za zdravstvo namenjamo v Sloveniji, pol manj kot na primer v Avstriji – in to merjeno v kupni moči. Nominalno so razlike še večje. Ob naših 1.766 evra, Avstrijci namenijo letno za zdravje 4.521 evra na prebivalca.

Zdravstvo-3.png

Velja pogledati še normaliziran podatek, in sicer kolikšni so izdatki za zdravstvo v primerjavi z BDP.

Zdravstvo-4.png

 

Tudi po tem kazalcu so naši izdatki med najnižjimi v razvitih državah. Izjemno seveda zopet odstopajo Američani, kar samo potrjuje izhodiščno tezo. Ta podatek nakazuje tudi visok ameriški BDP na prebivalca. Če si seveda zaračunavajo zdravstvene storitev tako bogato (za slabše učinke), potem to seveda povečuje tudi izkazani BDP, ki pa ne odraža dejanskega blagostanja prebivalstva. Tudi ob preračunu v kupno moč. Če pa izločimo še dodano vrednost, ki jo ustvari (beri pobere) zgornja desetina prebivalstva s podobnim izračunom za Slovenijo, pa razlike med državama skoraj ni.

Seveda navedeni podatki in slike nekomu, ki že mesece čaka na operacijo kolena ali je včeraj preživel pet ur na urgenci, ne pomenijo veliko. Niti ga ne potolažijo. Vseeno pa iz podatkov lahko zaključimo, da v Sloveniji za višino sredstev, ki smo jih pripravljeni nameniti za zdravje, dobimo relativno veliko (če se primerjamo z drugimi državami). Na žalost pa nam je pri izdatkih za zdravstvo (predvsem zdravstveno zavarovanje) vsakih deset evrov odveč. In prva misel so vedno predrage žilne opornice in vseprisotna korupcija. Zanimivo, da na preplačanost in zaslužek izvajalca storitve zelo redko pomislimo, ko damo deset ali dvajset evrov (pre)več za večerjo. Takšno razumevanje pogosto zamegljuje realno oceno stanja v zdravstvu. Seveda lahko tudi v tem segmentu javnega sektorja najdemo veliko nepravilnosti, upravičenih očitkov ter priložnosti za izboljšanje – a pogosto smo tudi preveč kritični. Le kaj bi potem rekli za stanje v ZDA glede na navedene podatke in primerjave?

Zdravstvo-5.png

 

Za konec pa še primerjava pričakovane življenjske dobe s višino izdatkov za zdravstvo za nekaj več držav (primerljivi podatki za leto 2018). Slika ne vključuje izdatkov za ZDA, ker s svojim zneskom (10.400 USD) preveč odstopajo. Nekaj držav namenja seveda tudi manj za zdravje, a imajo tudi nižjo pričakovano življenjsko dobo kot v Sloveniji. Slovenija je nekako na regresijski premici, torej na razmerju, ki kaže pričakovano raven življenjskega pričakovanja glede izdatke za zdravstvo. Po domače, output (življenjska doba) ustreza vloženemu inputu (koliko namenjamo za zdravstvo) (če bi bili slednji seveda edini relevantni za pričakovano življenjsko dobo). V razvitejših državah so življenjska pričakovanja kako leto ali dve višja, vendar ob pomembno višjih izdatkih. Bolj primerljive z nami so sredozemske države.

%d bloggers like this: