Je domače lastništvo podjetij sploh še pomembno?

Tisti, ki so pred slabima dvema desetletjema – ob prvi fazi privatizacije Nove ljubljanske banke (NLB) in kasneje ob pivovarski vojni – stali na okopih bitke za nacionalni interes, so danes upravičeno frustrirani. Zdi se, da so finančna kriza in mehanizmi reševanja bank brez milosti počistili s substanco nacionalnega interesa, okrog katerega je potekal tako krčevit ideološki diskurz.

Namesto, da bi prišlo do oblikovanja močne domače kapitalske elite, ki bi obvladovala ne samo domače gospodarstvo, pač pa tudi podjetja na področju nekdanje Jugoslavije, je po tej drugi fazi privatizacije prišlo do splošne razprodaje lastnine po bagatelnih cenah tujcem. Dejansko se je ohranila samo kapitalska elita iz prve faze privatizacije, ki je bila večinoma bolj previdna v drugi fazi in je prevzemala manjša finančna tveganja.

Če slovenski nacionalni interes opredelimo kot slovensko lastništvo nad domačimi podjetji, kot so ga razumeli glavni politični in medijski protagonisti  ter gospodarstveniki, bi lahko danes skorajda brez dvoma rekli, da je ta nacionalni interes bankrotiral. …

Toda mar to pomeni, da je nacionalnost lastništva nepomembna in da je domače lastništvo podjetij nepomembno?

Več v Sobotni prilogi Dela

 

%d bloggers like this: