Slike španske gripe, 1918-19
100 let kasneje ima epidemija enak obraz
Recesija v obliki dvojnega ali trojnega V?
Podatki o porabi električne energije (EE) v realnem času ilustrirajo, kako se je okrevanje v obliki Nikejeve kljukice do sredine oktobra, ko je poraba EE za lansko v istem tednu zaostajala le še za 1%, po vnovičnem lockdownu sprevrglo v recesijo z dvojnim dnom (v obliki črke W). Dobra novica je le ta, da ima za razliko od pomladnih mesecev sedanji lockdown bistveno manj negativne ućinke na gospodarsko dejavnost. Med aprilom in sredino maja smo beležili padec porabe EE med tednom za 15% do 18%, tokrat pa je upad porabe EE manjši le za okrog 5%. Industrija in večina gospodarstva deluje na polnih obratih, problem so samo storitvene panoge, ki temeljijo na kontaktu s strankami, ki jih je vlada zaprla.
Glede na to, da je v prvih treh četrtletjih slovenski BDP upadel za 6% glede na isto obdobje lani, je mogoče za letošnje leto pričakovati skupen upad BDP za okrog 7% do 7.5%.
COVID-19: the winter wave and the death toll
The winter wave of COVID-19 cases continues to rage in Europe, North America and even Latin America and Asia. So, as the vaccines get rolled out across the world to varying degrees of rapidity and volume, let’s measure the damage done in deaths from COVID-19 as we approach the end of 2020.
Which countries have been hit hardest? Using the Worldometer coronavirus database, I’ve selected some of the major countries globally in Chart 1 (measured as deaths per million of population). It’s the large European countries and the US that lead the way on this measure, followed closely by Brazil and Mexico, two Latin American countries that have made little effort to contain the pandemic or provide any robust health support. The countries that have done that, like Germany, have a much lower death rate. And countries like South Africa and India, with relatively young populations, also have lower death rates.
View original post 388 more words
Pravica do lastnega mnenja ne pomeni tudi pravice do lastnih dejstev.
Ta tvit si več kot zasluži objavo tukaj. Saj veste, na koga leti.
Je slovenska protikoronska pomoč države manj učinkovita?
Pred dnevi je Bine Kordež objavil analizo slovenskih javnih financ v prvi polovici leta in pokazal, da je slovenska vlada letos pridelala dvakrat večji proračunski primanjkljaj v primerjavi z ostalimi članicami EU. Natančneje v prvih šestih mesecih je slovenski proračunski primanjkljaj znašal 11%% BDP, povprečje primanjkljaja držav EU-27 pa je znašalo 6%. Kordež je tudi pokazal, da se odgovor skriva predvsem v večjih javnofinančnih izdatkih Slovenije (in ne manj prihodkih), in sicer v večjih subvencijah države kot v ostalih članicah EU. Kljub temu pa je pustil odprto dilemo, da – “če je bila pomoč v drugih državah bolje usmerjena, hitrejša in obsežnejša – zakaj potem finančni podatki kažejo drugačno sliko“? Oziroma ali je bila “pomoč pri nas izvedena manj učinkovito ter zanemarila določene segmente prizadetih in določena bolj prizadeta področja“?
Če analiziramo zadnje dostopne podatke Eurostata do konca tretjega četrtletja letos in primerjamo subvencije države glede na BDP na eni ter rast BDP na drugi strani, dobimo spodnjo sliko (prikazujem samo ključne sosednje države in skandinavske države). Kot je razvidno, je slovenska vlada v prvih treh četrtletjih v obliki subvencij izplačala za 4.6% BDP, pri tem pa pridelala za 6% nižji BDP glede na isto obdobje lani. Podobno tudi Avstrija, Hrvaška pa nekoliko več, čeprav obe z nekoliko večjim padcem BDP. Nasprotno pa je večina držav za subvencije namenila le med 2% do 3% BDP, pri tem pa (z izjemo Italije) pridelala manjši upad BDP od Slovenije. Slovenska vlada je za vsako izgubljeno odstotno točko BDP plačala za skoraj 0.8% BDP subvencij, Nemčija, Slovaška in Madžarska pa le med 0.3% in 0.5% BDP (bela linija v sliki).
Slika 1: Učinkovitost državne pomoči: Subvencije države (kot % BDP) in rast BDP v Q1-Q3 2020 glede na isto obdobje 2019
Predlog spremembe strategije ukrepov za spopad z epidemijo Covid-19
Posvetovalna skupina koalicije KUL za Covid-19
Po sedmih tednih zaprtja javnega življenja je očitno, da vladni ukrepi ne delujejo v zaželeni smeri. Podatki kažejo, da se epidemija ne umirja, ampak vztraja na visoki ravni okrog 1.700 novih primerov okužb dnevno. Odstotek pozivnih testov ostaja zelo visok, med 25 % in 30 %. Podatki tudi kažejo, da se je četrtina tistih, ki so razkrili mesto okužbe, okužila na delovnih mestih, četrtina pa znotraj družine. Kar četrtina okuženih za vir okužbe ne ve ali ga ne želi razkriti. To nakazuje, da se večina okužb prenaša med delovnimi mesti in domovi ter se nato širi v druge delovne organizacije, zdravstvene ustanove in domove starejših občanov (DSO).
Očitno je, da zelo ostri vladni ukrepi niso uspeli zajeziti žarišč širjenja okužb, ne na delovnih mestih ne v družinah, saj prebivalstvo ni bilo dovolj podučeno, kako zaščititi sebe in druge oziroma preprečiti prenos in širjenje virusa Covid-19 v okolico. To pomeni, da ukrepi, kot so omejitev gibanja med občinami in regijami, omejitev izhoda med 21. in 6. uro, zaprtje vrtcev in šol, zaprtje vseh trgovin z nenujnimi proizvodi, omejitev javnega prevoza, obvezno nošenje mask na prostem, ne delujejo. Ob tem, da ti ukrepi očitno ne delujejo na zmanjšanje števila okužb, pa ustvarjajo »pandemsko utrujenost« in odpor prebivalstva do omejitvenih ukrepov.
Zadnji, čez vikend sprejeti ukrepi so strokovno nedomišljeni in pravno sporni. Žal predstavljajo kontinuiteto vladnega improviziranega početja, ki ne vključuje ključne epidemiološke stroke in se požvižga na odločbe oz. jasne usmeritve Ustavnega sodišča. Zato so nujno polovičarski, nedosledni, diskriminatorni ter posledično neučinkoviti oz. pogosto celo direktno škodljivi – in kažejo na odsotnost kakršnekoli odgovorne strategije.
Zato je nujna sprememba strategije. Temelji naj na novejših dognanjih, da se okužba ne širi samo s kapljičnim prenosom, temveč tudi z aerogenim prenosom z aerosolom, kar prenaša poudarek glede boja proti epidemiji od zunanjih na notranje prostore. Ni smiselno nadaljevati s sedanjimi ukrepi ali jih še okrepiti z zaprtjem celotnega gospodarstva (za 4 tedne), ker bo to samo še povečalo odpor med prebivalstvom, ne bo pa vplivalo na umiritev širjenja epidemije. Ob gospodarski škodi bi povzročilo še večjo psihofizično škodo prebivalstvu in javnemu zdravju. Covid – kot vsaka epidemija – v osnovi ni le zdravstveni, ampak je socio-ekonomski, psihološki in družbeni problem.
Proračunska gibanja v Sloveniji v 2020
Bine Kordež
Za razliko od prejšnje krize, ko se je reševalo predvsem bančni sistem[1], vodijo tokrat države popolnoma drugačno politiko reševanja nastale situacije. Za pokrivanje izpada dohodkov podjetniškega sektorja in posameznikov vse države namenjajo ogromna finančna sredstva in s tem zagotavljajo ohranjanje zaposle anosti, preprečujejo propadanja podjetij ter nadomeščajo zmanjšanje prejemkov prebivalstvu. Zbiranje napovedi vlad o različnih oblikah pomoči kaže, da se skupni zneski gibljejo tudi do 30 % ali 40 % BDP, čeprav gre pri teh zneskih v veliki meri za garancije in poroštvene sheme, ki neposredno ne obremenjujejo javnih financ. Dodatno pa gre seveda za napovedi, ki imajo večkrat tudi “promocijski” vidik in realizacija je potem lahko drugačna. Tipičen primer je naša garancijska shema, ki se je razglašala kot 2-milijardna pomoč gospodarstvu, do sedaj pa je bila izkoriščena le v nekaj deset milijonih evrov.
Weekend reading
- Reconsideration of Fiscal Policy: A Comment – James K. Galbraith
- Central Banking’s Green Mission – Mazzucato , Ryan-Collins & Voldsgaard
- The Costs of Merkel’s Surrender to Hungarian and Polish Extortion – George Soros
- How Orbán played Germany, Europe’s great power – Panyi Szabolcs
- Merkel’s Last Chance – Jan-Werner Mueller
- The pandemic could give way to an era of rapid productivity growth – The Economist
- Ranking the effectiveness of worldwide COVID-19 government interventions – Niels Haug et al
- The FDA-approved drug ivermectin inhibits the replication of SARS-CoV-2invitro – Leon Caly et al
- A concise summary of the scientific review on ivermectin above – FLCCC
The Friedman doctrine in the 21st century
Zanimivo. Pa ne zaradi esejev, ki se strinjajo s Friedmanom, ampak predvsem zaradi tistih, ki argumentrajo nasprotno.
The Stigler Center at the Booth Business School of the University of Chicago has just published an e-book commemorating Milton Friedman’s pronouncement on the valuable and virtuous role of modern capitalist corporations. Named after leading neoclassical economist George Stigler, the Stigler Center wanted to honour the work of Milton Friedman in justifying capitalist corporations as a force for good.
For those who don’t know, Milton Friedman was the leading economist of the ‘Chicago School’ in the post-war period and the renowned exponent of ‘monetarism’ ie that inflation of goods and services prices is caused by changes in the quantity of money circulating in an economy. Friedman was notorious for his support of ‘free markets’, small government and dictatorships (he gave advice to the Pinochet dictatorship in Chile in the 1970s). See my 2006 review of Friedman’s work in my book, The Great Recession, p119.
What interested the Stigler Center was…
View original post 1,401 more words
Čudežno zdravilo proti Covid-19?
Brez komentarja, samo v vednost. Spodaj je pregled rezultatov zadnjih znanstvenih raziskav na temo učinkovitosti ivermectina in njihov povzetek. Rad bi slišal mnenje slovenske stroke na ta pregled.
Appearing as a witness Tuesday morning before the Senate Committee on Homeland Security and Governmental Affairs—which held a hearing on “Early Outpatient Treatment: An Essential Part of a COVID-19 Solution”— Dr. Pierre Kory, President of the Frontline COVID-19 Critical Care Alliance (FLCCC), called for the government to swiftly review the already expansive and still rapidly emerging medical evidence on Ivermectin.
The data shows the ability of the drug Ivermectin to prevent COVID-19, to keep those with early symptoms from progressing to the hyper-inflammatory phase of the disease, and even to help critically ill patients recover.
Dr. Kory testified that Ivermectin is effectively a “miracle drug” against COVID-19 and called upon the government’s medical authorities—the NIH, CDC, and FDA—to urgently review the latest data and then issue guidelines for physicians, nurse-practitioners, and physician assistants to prescribe Ivermectin for COVID-19.
.
- Our comprehensive review of the emerging evidence for Ivermectin use in our I-MASK+ protocol (PDF, continuously updated)
- A concise summary of the scientific review on ivermectin above (PDF, continuously updated)
- I-MASK+ Prophylaxis & Early Outpatient Treatment Protocol for COVID-19
- Dr. Paul Marik’s comprehensive meta-analysis of COVID-19 therapeutics (PDF)
- An introductory video explaining the review on Ivermectin by Dr. Pierre Kory (Vimeo)
- Dr. Paul Marik’s recent lecture on I-MASK+ (YouTube)
- Invited Grand Rounds Lecture on ivermectin by Pierre Kory (YouTube)
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.